Simona, Tomaž, Nika, Nik in Slovenija

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 11. april 2017 / 15:41

S podelitvijo festivalskih nagrad se je v soboto v Prešernovem gledališču končal letošnji 47. Teden slovenske drame.

Kranj – Slovesni zaključek Tedna slovenske drame je režirala Neda Rusjan Bric, podelitev pa je zaokrožil glasbeni nastop Primoža Grašiča (kitara), Janine Grašič (klavir), Gregorja Grašiča (trobenta, krilovka), Tonija Humarja (e-bas) in Tijana Grašiča (bobni). Kot v preteklih letih so tudi letos podelili pet nagrad: nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po mnenju strokovne žirije in Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji ter nagrado za najboljšega mladega dramatika in nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo. Prvo nagrado je pravzaprav podelilo občinstvo oziroma obiskovalci letošnjega Tedna slovenske drame. Za nagrado so se potegovale vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa, najvišjo povprečno oceno (ocene 1 do 5), kar 4,82, pa je prejela predstava Naj gre vse v ? ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk Nika Škrleca in ekipe v produkciji Zavoda k. g. – Tovarna predstav, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo UL in Zavod Margareta Schwarzwald. Gre za avtorski projekt Nika Škrleca, izlet v domišljijski svet državnega prvaka v pomnjenju in recitiranju števila ?. Je najbolj natančen, živ in mesen prikaz tega, kako si lahko vsak zapomni ogromno števil, hkrati pa je ta predstava zaključek magistrskega študija na AGRFT. Nik je zanesljivo prvi igralec, ki je magistriral s številom ?.

Prihaja mlada komedija

Nagrado za mladega dramatika, za katero konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do trideset let, podeljujejo od leta 2012. O nagradi je letos odločala žirija v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres in dramaturginja ter teatrologinja Tatjana Ažman, izmed 13 prispelih besedil pa je nagradila delo Nike Švab z naslovom Ujeti trenutek. Da je trpka komedija, napisana v maniri situacijske komike, spretno izpeljano dramsko besedilo, ki se ne trudi z doseganjem (kvazi)umetniških klišejev, ampak se že na začetku izkaže za natančno, domišljeno in humorno umetniško delo, za katero bi lahko zapisali, da črpa navdih pri sodobnih slovenskih komediografih Zupančiču, Möderndorferju ali Partljiču. A vseeno v njihovo družbo prinaša svežino, ki je lastna mladi generaciji piscev, najsi bodo to aktualni družbeni problemi, porušeni družinski odnosi ali vpliv televizijskih žanrov. »Zgodba se odvija na poroki, kjer je osnovni nevestin cilj, da bi imela lepo poročno fotografijo z vsemi bližnjimi, zato predvsem stremi k temu, da bi se to zgodilo. Ampak ne gre tako gladko,« o vsebini komedije razlaga Mariborčanka Nika Švab, študentka drugega letnika magisterija, smer dramaturgija na AGRFT pri prof. Žanini Mirčevski. O tematiki, ki jo v dramskem smislu najbolj zanima je povedala: »Vsekakor me zanima politično angažiran teater, naj bo kot dramaturginjo, dramatičarko ali v kateremkoli smislu že. Zaenkrat pa bi rada najprej osvojila osnove pisanja, strukturo, karakterizacijo likov ... potem pa vse ostalo.« V četrtek bo besedilo predstavljeno na bralni uprizoritvi v Gledališkem muzeju.

Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji v preteklih desetih letih, dobitnika je izbrala ista strokovna žirija kot Grumovo nagrado in nagrado za mladega dramatika, je za leto 2017 prejel dramaturg, teatrolog in esejist Tomaž Toporišič. Podpisuje se pod dramaturgijo več kot štiridesetih uprizoritev, pri katerih je sodeloval z vodilnimi slovenskimi in nekaterimi tujimi režiserji. Bil je dramaturg (v posameznih primerih tudi soavtor besedila) nekaterih prelomnih uprizoritev, ki so doživele velik mednarodni odmev in prejele številne domače in tuje nagrade. Zlasti velja omeniti naslednje: Odisej in sin ali Svet in dom (1990, režija V. Taufer), Susn (1993, E. Miler), Družinski album (1994, M. Hočevar), Uganka korajže (1994, M. Hočevar), Kralj Ojdip (1998, T. Janežič), Učna ura (2004, V. Taufer), Zločin in kazen (2009, D. de Brea), Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! (2010, O. Frljić), Razredni sovražnik (2012, B. Šeparović), Pavla nad prepadom (2013, M. Pograjc), Glengarry Glen Ross (2014, V. Taufer), Kompleks Ristić (2015, O. Frljić).

Priznanje in tudi podpora stališču

Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev 47. Tedna slovenske drame, zanjo so se potegovale predstave, uvrščene v tekmovalni program festivala, je mednarodna strokovna žirija v sestavi Marina Milivojević-Madjarev, selektorica Sterijevega pozorja, kritičarka in dramaturginja Nika Leskovšek in Ljudmil Dimitrov, profesor bolgarskega jezika in teatrolog, kolektivno in soglasno podelila predstavi Republika Slovenija v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Zavoda Maska. »Predstava ima domišljen koncept uprizoritve, ki preizprašuje odnos posameznika do političnega, za odpiranje javnega dialoga in za družbeni učinek njene sporočilnosti, ki gledalcu ne dopušča ravnodušne pozicije. Predstava ohranja funkcijo gledališča kot javnega foruma, ki jo je gledališče imelo vse od antike do danes,« je k nagradi med drugim zapisala žirija.

»Predstava je v celoti zasnovana na dokumentarnem gradivu oziroma tudi na ljudeh, ki so sodelovali v začetnem obdobju slovenske osamosvojitve, v času vojne, ko so bili vključeni v trgovino z orožjem, ki je preko in iz Slovenije potekala na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. S tem je bil kršen embargo OZN, da ne govorim o tem, koliko so se s posamezniki finančno okoristili s prodajo orožja,« je povedal Janez Janša, direktor Zavoda Maska. »Nagrada nam po eni strani pomeni priznanje za to, kar delamo, hkrati pa je to tudi priznanje oziroma podpora nekemu stališču. Gre tako za zelo močno umetniško in gledališko gesto, do katere lahko prideš samo z močnim etičnim in družbenim stališčem.«

Žirija za Grumovo nagrado 47. Tedna slovenske drame v sestavi literarna zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, literarni teoretik Gašper Troha ter dramaturginja Klavdija Zupan se je izmed prispelih besedil, ki so se potegovala za nagrado Slavka Gruma, soglasno odločila, da nagrado prejme Simona Hamer za besedilo Razglednice ali strah je od znotraj votel od zunaj pa ga nič ni.

»V naslovu nakazana tema strahu pred drugačnim, tujim, drugim je vseskozi aktualna, zagotovo pa je svež kompleksen in hkrati izrazito osebno doživljajski pogled nanjo. Slogovno raznotero besedilo v širokem zamahu suvereno slika/orisuje/predstavlja/komentira odnos do drugačnega/drugega. Razglednice odpirajo široke uprizoritvene možnosti ter zagotavljajo navdihujoče besedilno jedro, iz katerega bodo lahko črpali gledališki ustvarjalci najrazličnejših uprizoritvenih poetik,« je med drugim v obrazložitvi zapisala strokovna žirija za nagrajeno besedilo, ki bo odrsko premiero doživelo jutri zvečer na odru Male drame v Drami SNG Ljubljana.

»Primer Razglednic, mojega nagrajenega besedila, je primer dobre prakse v smislu, da sem zanj dobila naročilo in sem pri tem imela vso možno kreativno svobodo, da napišem, karkoli hočem. Grumova nagrada je nekako vrhunec vsega tega in je velika čast in priznanje za moje delo, za mojo pisavo, ki je mogoče malo izvenserijska v primerjavi z bolj klasičnimi pristopi k dramskemu pisanju,« je ob nagradi povedala Simona Hamer, katere začetki dramskega pisanja segajo desetletje nazaj, ko se je udeležila svojih prvih dramskih delavnic prav na Tednu slovenske drame in jih kot take pripisuje tudi tiste, ki so bistveno vplivale oziroma na začetku sooblikovale njeno dramsko kariero. Na vprašanje, kakšna tematika ji je bližja pri dramskem pisanju, je Hamerjeva povedala: »Ko razmišljam o dramatiki ali gledališču, vseskozi razmišljam skozi prizmo političnega, tudi če to mogoče ni prva manifestna stvar, ki jo bralec ali pa gledalec vidi. Nujno se mi zdi pisati o tukaj in zdaj, drugače si sploh ne morem predstavljati pisanja. To je ta osebni angažma ali pa osebni poriv, ki ga imaš kot umetnik, ko se lotiš obdelovati določeno temo.«

Več za kulturo ali pa v duhovno temo

V zaključnem nagovoru je letošnji Teden slovenske drame strnila direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček. »Razveseljivo je, da zanimanje za slovensko dramatiko ne upada, da število dramatikov kljub krčenju sredstev narašča, pa čeprav dramatik pri nas ni poklic, od katerega bi se dalo živeti, ampak je, če lahko tako rečem, hobi ali kratkočasna dejavnost. Lahko bi celo rekli, da je to ljubiteljska dejavnost, od katere se zahteva vrhunske rezultate. Ni to paradoks?« je razmišljala Drnovščkova in poudarila, »vsi mi, ki vztrajamo v takih okoliščinah, smo s srcem in dušo predani svojemu poklicu in veri v moč ustvarjalnosti – ta ima moč, v to sem trdno prepričana. Če bi se vsi tisti, ki odločajo o višini sredstev za kulturo, zavedali, kaj pomeni imeti v državi čim več kulturno razsvetljenih in ustvarjalnih ljudi, potem kultura ne bi bila nekje na zadnjem mestu, ampak bi se tepli zanjo. Prav zato polagam na srce vsem, ki odločajo o višini sredstev, namenjenih kulturi, da so soodgovorni za to, če bo država potonila v še večje duhovno brezno. Kultura ni tržno blago, ki se ga meri v številkah, kultura je temelj in pogon razvoja.« Do naslednjega Tedna slovenske drame torej.