Alpina so Žiri, Žiri so Alpina

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. april 2017 / 08:39

Alpina so Žiri, Žiri so Alpina – to je osrednja žirovska enačba druge polovice 20. stoletja. V 21. stoletju ne velja več (v tolikšni meri), a na Glasovi preji pred 70-letnico Alpine se je pokazalo, da ni pozabljena …

Peko in Planika sta bila veliko večja od Alpine, a ju ni več. Razlogov je več, eden od njih je gotovo visoko stopnja povezanosti, skoraj identifikacije kraja s svojo osrednjo gospodarsko tvorbo oziroma le-te s svojim krajem. Alpino so ustvarili žirovski čevljarji ob pomoči takratne države, pozneje je postala tako velika in močna, da je dajala ton vsemu življenju v kraju. Žiri so bile najprej več od Alpine, a pozneje je ta postala več od Žirov. Žirovci imajo v svoji himni zapisano, da so »na koncu sveta«. Alpina pa je šla v svet in je še danes globalna blagovna znamka, v čevljih za smučarski tek med najbolj prepoznavnimi na svetu.

Alpina preživela, Peko in Planika ne

Razmišljajmo še naprej. Zakaj je Alpina preživela, Peko in Planika pa ne? Moj odgovor: zato, ker je začela še pravočasno izvažati na svetovne trge pod svojo blagovno znamko, in zato, ker je še pravočasno globalizirala tudi svojo proizvodnjo. Peko je najbolj prizadelo dejstvo, da je imel svoje proizvodne obrate tudi v drugih republikah Jugoslavije, te je ob razpadu skupne države izgubil in od te izgube si ni nikoli zares opomogel. Bil je preveč jugoslovanski in premalo svetoven. Alpina se je že v zadnjem desetletju Jugoslavije osredotočila na izvoz in na proizvodnjo pod svojo blagovno znamko, zlasti v smučarski obutvi. Bila je eden od sponzorjev ZOI v Sarajevu 1984, tam se je oglasno pojavljala na vseh olimpijskih prizoriščih, tja je pripeljala svoje tuje partnerje in navezala stike še z novimi. Že dve leti pozneje je dočakala prvi zmagi v smučarski formuli ena – v svetovnem pokalu (Grega Benedik in Veronika Šarec). Za uveljavitev pod lastno blagovno znamko je najbolj zaslužen tedanji direktor Tomaž Košir, njen prodor v alpskem smučanju pa je vodil Janez Šmitek. Pozneje je v smučarskih čevljih, ki jih sicer še izdeluje, Alpina za svetovno konkurenco zaostala, zato pa se je tem bolj uveljavila v »tekačih«, čevljih za smučarski tek. Na ZOI v Sočiju 2014 so tekači raznih narodov v njenih čevljih osvojili kar 36 medalj! Njen najbolj prepoznavi slovenski obraz v smučarskem teku pa je gotovo Petra Majdič, tudi gostja te Preje. Njen olimpijski boj, ko se ni borila le s tekmicami, ampak tudi s samo seboj – z bolečinami po hudem padcu v jamo ob progi –, je zgled posebne vrste. Tudi v Muzeju Žiri smo ponosni, da kot posebno trofejo hranimo ravno tisti par čevljev z njenim podpisom, ki ga je takrat nosila.

Kaj pa Planika? Pravijo, da se je preveč navezala na Adidas in njegovo blagovno znamko. Ko je Adidas na svetovnem jugu našel še cenejše proizvajalce, je Planiko zapustil, sama pa je ostala brez dovolj prepoznavnih izdelkov. Koliko pa je sploh bilo v Jugoslaviji in Sloveniji podjetij, ki so se s svojo lastno blagovno znamko uveljavila tudi zunaj tedanjih državnih meja, na svetovnih trgih? Alpina, Elan, Gorenje, Krka … (če jih navedem po abecedi). Danes so v Sloveniji najbolj cenjena podjetja, ki proizvajajo dele (»kose«), ki jih potem kupci vgrajujejo v prestižne izdelke svetovnih znamk, zlasti avtomobilskih. Vendar ta slovenska podjetja v svetu poimensko sploh niso poznana, razen pri svojih kupcih. Uveljaviti se na svetovnih trgih, tudi v maloprodaji, s končnimi izdelki pod lastno blagovno znamko (bela tehnika, čevlji, smučke, zdravila …), je pač nekaj več. – Kar se primerjave s Planiko tiče, je treba seveda dodati še sociokulturno dimenzijo. Če bi bila Alpina v Kranju, in ne v Žireh, tudi nje že zdavnaj ne bi bilo. V Kranju in drugih večjih mestih je več izbire in možnosti, slabo plačani čevljarji bi si našli bolje plačana dela. V Žireh, ki so nekoliko še vedno »na koncu sveta«, čeprav z Alpino po vsem svetu, pa so še vedno pripravljeni delati tudi za nekoliko manjši denar …

Med najbolj obiskanimi Prejami

Preja o Alpini je bila med najbolj obiskanimi. Po mojem vedenju je bila doslej najbolj obiskana Glasova preja 118 – z Mileno Miklavčič v Cineplexxu Kranj, 24. septembra 2015, bilo nas je vsaj 220. Več kot dvesto (213) pa tudi na tej, o Alpini v Žireh. Na Preji z Mileno seveda ni šlo za žirovske, ampak bolj za »tiste reči«, za temo, ki je univerzalna – seks. Ta se tiče vseh, povsod in ob vsakem času. Preja z Mileno bi bila zato povsod dobro obiskana, v Žireh morda manj kot v drugih krajih. Nekateri Žirovci so namreč nanjo kar malo jezni, ker na »tak« (preveč neposreden) način piše o »tistih« rečeh. Preja o Alpini pa je bila tako dobro obiskana zato, ker je bila ravno v Žireh (glej naslovno enačbo). Če bi o Alpini predli v Kranju ali na Jesenicah (bog ne daj v Tržiču), bi bila lahko Preja kar v Alpininih trgovinah v teh mestih, gostov bi bilo pa le malo več, kot je sedežev za pomerjanje čevljev … Visok obisk so imele tudi druge Preje (stota – predsedniška, na Brdu pri Kranju, s pisateljem Borisom Pahorjem na Gimnaziji Kranj, z bratoma Podobnik na Bregu ob Savi, z nadškofom Šuštarjem v Ribnem pri Bledu …), a kolikor vem, ni nobena dosegla 200 udeležencev. Število sicer ni edino merilo za uspeh Preje, nekaj pa le pove.

Ne nazadnje: je kaj slabega, če se neki kraj identificira s svojo osrednjo gospodarsko družbo? Ali ta s krajem, v katerem je njeno središče. Alpina je globalna skupina, ki v svojih proizvodnih in trgovskih podjetjih po svetu še vedno zaposluje okrog 1500 ljudi (leta 1986 jih je skoraj 2000). V Žireh že manj kot 400 (1986 več kot 1100). V tem članku nič ne pišem o tragediji, ki se je Alpini zgodila po tajkunskem prevzemu 2006 in jo je skoraj uničila, trajala je vse do protestov, ki so svoj vrhunec dosegli 2. marca 2016 na ljudskem zborovanju pred tovarno. Izraz protesta proti poskusu njenega razdejanja je tudi knjiga Atentat na Alpino. O tem bo še beseda, kaže, da bodo ti nečedni posli že letos dočakali svoj razplet. Kot lahko preberete v poročilu o tej Preji, Alpina kljubuje, s svojim središčem je še vedno v Žireh, sicer pa po vsem svetu. Alpina je več od Žirov, Žiri so več od Alpine. Časi se spreminjajo in enačbe z njimi.

(Vir: Atentat na Alpino, zbornik, uredil Miha Naglič, Ljubljana- Žiri, 2016)