Kako je z EU?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 8. april 2017 / 17:02

Evropska unija (EU) je 25. marca dopolnila 60 let. Nastala je kot pogodbena tvorba in ob obletnici podpisa rimske pogodbe so se v Rimu zbrali njeni voditelji. Mi pa se sprašujemo, kako jim/nam kaže.

Kam po brexitu?

Je EU nekaj dobrega ali ne? »EU je najboljše, kar se je Evropi zgodilo v njeni celotni zgodovini. EU ni zaključena zgodba: je proces, ki ima svoje vzpone in padce. V institucijah EU smo imeli sposobne birokrate in vizionarske politike, a tudi nesposobne birokrate in pragmatične politike. Zadnji so dandanes v večini, zato je do razvoja evropskega integracijskega procesa, še posebej v času svetovne gospodarske, politične in moralne krize, treba biti izrazito kritičen. Treba je opozarjati na specifičnost mednarodnih odnosov v Evropi, ki lahko preživi le, če akterji delujejo povezano. Izstopati iz te integracije ali celo dovoliti njen razpad ni zmagovalen scenarij niti za eno evropsko državo.« Kaj za EU pomeni brexit? »Brexit v resnici odpira več vprašanj, kot jih zapira. To je ta širša slika, o kateri govorim. Tisti, ki so spodbujali brexit, so imeli pred očmi zelo ozke interese, v bistvu zreducirane na priseljence in od britanskih evroskeptičnih medijev odlično skonstruirano sovraštvo do EU (tudi na podlagi laži, napačnih podatkov) ter sovraštvo do Evropskega sodišča za človekove pravice … Tega, o tem sem prepričan, mnogi britanski volivci, ki so takrat odšli na volišča, še danes ne razumejo. So se pa zato odrekli vsem finančnim podporam EU, visokošolske in raziskovalne institucije so odrezali od zanje in za evropske kolege vitalnega sodelovanja na področju znanosti. Nigel Farage, ki je odkrito lagal britanski javnosti, da bo ta ob brexitu dobila nazaj 350 milijonov funtov tedensko, hkrati pa po BBC-ju razlagal, da so za izhod glasovali 'dostojni državljani', žal za svoje ravnanje in laganje ni pristal tam, kjer mu je mesto: v zaporu. Namesto tega še vedno redno vleče plačo v Evropskem parlamentu. In ob vsem tem škotskega referenduma pa želje Ircev po združitvi sploh še nisem načel! Prav neverjetno, res, kaj britanski in ne nazadnje evropski javnosti uspe pogoltniti.« Je VB zdaj »sovražnik« EU? »Velika Britanija ni zunanji sovražnik. Njen pomen je ogromen za EU, ne samo v gospodarskem, tudi v političnem smislu. Kadar koli se je Velika Britanija umaknila iz Evrope, so bile v Evropi težave. Velika Britanija mora sprejeti, da bo cena za izhod iz EU ogromna. Toda EU in Velika Britanija potrebujeta druga drugo, saj ju družijo številni problemi, kjer bo treba iskati skupne rešitve. In ne nazadnje, Velika Britanija ostaja članica zveze Nato – torej lahko države članice EU, ki so članice zveze Nato, računajo na njeno pomoč, če bi bilo treba. A kot rečeno, medsebojna povezanost ne more biti žrtev 'pogajanj' …« Kako pa komentira Junckerjevih pet scenarijev? »Osebno menim, da je predložitev teh petih scenarijev v resnici poraz Komisije in njenega predsednika. To niso scenariji, to je ugibanje. Bela knjiga o tako občutljivem vprašanju, kot je prihodnost evropske integracije, naj bi ponudila eno vizijo, eno pot naprej. Morda je spet čas za kakšno evropsko konvencijo ali skupino modrecev, da opravi ta razmislek. Ta skupina bi seveda morala nujno odražati koncentracijo modrosti in izkušenj na podlagi raznolikosti spolov, starosti, državljanstev in še česa, kar bi odsevalo pestrost družbe, ki jo EU zajema.« Tako nam aktualne zadeve EU razloži dr. Zlatko Šabič, predavatelj na FDV. (Vir: MMC RTV SLO)

Novi srbski vodja

»Pravo vprašanje je, zakaj imajo Srbi radi vodje? Od Miloša Obrenovića do Josipa Broza - Tita, prek Miloševića, Tadića do Vučića. Morda bi na kaj takega bolje odgovoril kakšen zgodovinar. Ja, Srbi imajo radi vodje. Ne želim nikogar užaliti, a Srbi morajo odrasti in dozoreti. Dojeti morajo, da morajo svojo usodo vzeti v svoje roke. Pri nas je še vedno miselnost, da me bo država zaposlila, mi dala stanovanje, me poslala v pokoj, poskrbela bo za službe mojih otrok. Če pogledate to vprašanje, je proti Vučiću veliko odpora, ko govori o tem, da morajo ljudje vzeti svoje življenje v svoje roke. To deluje pri mladih generacijah, ki počnejo vse po svoje. To v Srbijo prihaja počasi. A veste sami, ključen je trenutek, ko imate pred seboj volilni listič. Takrat se vprašate, ali imate razlog, da glasujete za spremembe. V tem trenutku večina Srbov misli, da sprememb ne potrebujemo, da naj ostane Vučić …« Tako je srbski novinar Jakša Ščekić že pred volitvami predsednika Srbije razložil, zakaj bo na njih že v prvem krogu zmagal Aleksandar Vučić (1970).

Smeh kot orožje

»Človeštvo ima samo eno zares učinkovito orožje, in sicer smeh,« je rekel Mark Twain (1835–1910). Kaj pa bi na to porekel novi ameriški predsednik?