Zamenjava v Mercatorju

Toni Balažič, dosedanji predsednik uprave Mercatorja, ki je del potapljajočega se hrvaškega koncerna Agrokor, je v sredo vodenje trgovske družbe prepustil Tomislavu Čizmiću.

Balažič je odstopil

V sredo je po sporazumnem odstopu dosedanjega predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča vodenje največje slovenske trgovske družbe prevzel Tomislav Čizmić, ki je bil do sedaj zadolžen za integracijo Mercatorja v poslovni sistem Agrokor. Za prestrukturiranje prezadolženega hrvaškega koncerna sicer po novem skrbi mednarodna sanacijska ekipa pod vodstvom Filipinca Antonia Alvareza III. Balažič, ki ga je nadzorni svet z mesta predsednika uprave Mercatorja predčasno odpoklical brez krivdnih razlogov, je v izjavi za medije poudaril, da je na svoje delo ponosen, saj Mercator kljub zahtevnim razmeram na trgu ostaja dober plačnik državi, zaposlenim in dobaviteljem, med drugim pa so v zadnjih petih letih, kar je vodil slovenskega trgovca, plačilne roke dobaviteljem skrajšali s 106 na 76 dni. Razloga za odstop ni razkril. Njegov naslednik Tomislav Čizmić pa je dejal, da bo Mercator tudi vnaprej izpolnjeval vse svoje obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, bank upnic in države. Prihodnost Mercatorja, ki je največji zasebni zaposlovalec v Sloveniji, je v veliki meri odvisna tudi od poteka reševanja njegovega večinskega lastnika Agrokorja, zato dogajanje na Hrvaškem pozorno spremljajo tudi slovenske oblasti. Gospodarski in kmetijski minister Zdravko Počivalšek in Dejan Židan za zdaj pomirjata, da je poslovanje Mercatorja stabilno, enako pa tudi njegovo sodelovanje s slovenskimi dobavitelji. »Po informacijah, ki jih imam, je poslovanje Mercatorja v tem trenutku stabilno. Pred morebitnimi težavami zaradi Agrokorja ga ščitijo sporazumi z bankami, ki onemogočajo poseg v denarni tok. Tudi sicer je družba izboljšala poslovanje in skrajšala plačilne roke,« je tako dejal Počivalšek.

Novi zapleti na pediatrični kliniki

V zvezi s smrtjo štirinajstletnega dečka na pediatrični kliniki septembra lani je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc od vodstva Kliničnega centra v Ljubljani zahtevala poročilo o izrednem strokovnem nadzoru, odredila pa je še izredni strokovni nadzor pri Zdravniški zbornici Slovenije. Ob tem je ta teden odločno zanikala, da je ukrepala pri vodstvu kliničnega centra, ko je pred dvema tednoma začelo postopek krivdne razrešitve strokovnega direktorja pediatrične klinike Rajka Kende zaradi domnevne objektivne odgovornosti za smrt štirinajstletnika, nekaj dni kasneje pa je predlog razrešitve umaknilo. »Naredil bom vse, da bom dokazal, da so izbrali napačno tarčo,« je sicer v prvem odzivu na predlog razrešitve dejal Rajko Kenda. Analiza otrokovega zdravljenja naj bi pokazala na nedopustne komunikacijske šume med zaposlenimi na oddelku za kardiologijo. Lečeči zdravnik namreč ni prepoznal pravega zdravstvenega stanja fanta, ki zato ni bil kirurško zdravljen, sta pa druga dva zdravnika bolnikovo stanje prepoznala za nevarno, a zaradi slabih odnosov z lečečim zdravnikom nista aktivno posegla v zdravljenje. V izrednem strokovnem nadzoru, ki je potekal od decembra do konca februarja, pa so ugotovili »določena sistemska neskladja, za katera so bili predvideni sistemski ukrepi,« ki jih že izvajajo, nekatere nujne ukrepe pa so z namenom zagotoviti varno zdravstveno obravnavo otrok realizirali takoj, so sporočili iz kliničnega centra. Tako so ugotovili, da sodelovanje med zaposlenimi ni bilo optimalno in da služba ni imela neposredno delujočega vodje, ki bi lahko organiziral, nadziral in povezoval zaposlene. Tudi 24-urni nadzor nad zahtevnejšimi bolniki ni bil optimalen.

Od danes poostren nadzor na južni meji

Danes se bo na šengenskih mejah Evropske unije, torej tudi na mejnih prehodih s Hrvaško, začel izvajati poostren nadzor vseh potnikov oz. sistematično preverjanje vseh oseb, zato lahko pričakujete, da se bo čas prehoda za prestop meje podaljšal oz. bo občasno prihajalo do zastojev. Po besedah Marjana Fanka, generalnega direktorja policije, za zastoje ne bodo krivi slovenski mejni policisti, temveč nova evropska pravila, ki so bila sprejeta zaradi spremenjenih varnostnih razmer v svetu. Policija se bo trudila, da bodo kolone čim krajše, in obveščala javnost o obremenjenosti prehodov, je zatrdil. Doslej se je sistematičen nadzor oz. dosledno preverjanje dokumentov izvajalo le za državljane nečlanic EU, zdaj pa se bo tudi za državljane članic. Ker je slednjih za približno štirikrat več, bo za tolikokrat verjetno tudi več dela policistov in čakanja na mejah. Namen uredbe je zagotavljanje varnosti, saj so se varnostne razmere v Evropi in v svetu v zadnjem desetletju bistveno spremenile, je pojasnil Fank in dodal, da so v Sloveniji v zadnje pol leta odkrili med 40 in 50 oseb, ki so imele povezave s terorizmom, še vedno pa prihaja do nezakonitih prehodov meje.