S spoštovanjem do hrane že v vrtcu

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 3. april 2017 / 07:11

S projektom Hrana ni za tjavendan podjetje Lidl Slovenija in Ekošola ozaveščata o preprečevanju in zmanjševanju zavržene hrane. Letos je sodelovalo že 87 izobraževalnih ustanov.

Mengeš – Povprečen Slovenec še vedno zavrže 72 kilogramov hrane na leto. Da je hrana vrednota, s katero velja lepo ravnati, pa s projektom Hrana ni za tjavendan že tretje leto ozaveščata podjejte Lidl Slovenija in Ekošola. »Zavedamo se pomena zmanjševanja zavržene hrane, zato del presežkov namenjamo ustanovam, med drugim tudi razdelilnici hrane v Kranju. Želeli pa smo izboljšati tudi ozaveščenost družin in otrok in projekt v sodelovanju z Ekošolo se je izkazal kot odlična poteza,« je povedala Tina Cipot iz podjetja Lidl.

Tokrat je sodelovalo že 87 izobraževalnih ustanov iz cele Slovenije, od tega petdeset osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol. V projekt je bilo tako vključenih več kot devet tisoč otrok in pet tisoč staršev. Po besedah Gregorja Cerarja, nacionalnega koordinatorja Ekošole, sicer v projektu v zahodni Sloveniji in s tem tudi na Gorenjskem sodeluje manj ustanov kot na vzhodnem delu države, kjer je odzivnost šol in vrtcev večja. Na Gorenjskem je vključenih deset ustanov, od tega šest vrtcev in štiri osnovne šole. Osrednja naloga sodelujočih ustanov v tokratnem projektu je oblikovanje skupin otrok in mladostnikov, ki s podporo mentorja zastavijo uporabne rešitve za zmanjševanje količin zavržene hrane. Kot nam je povedal Gregor Cerar, s projektom želijo spodbuditi tako otroke kot tudi učitelje in starše, da odgovorno ravnajo s hrano in da hrana ne sme predstavljati odpadka. »Poskusimo vplivati na vzgojitelje in učitelje ter starše, predvsem pa na šolske koordinatorje prehrane, da v prehranjevalne navade otrok počasi vnašajo spremembe in tako otrokom poskušajo ponuditi čim več raznolike, zdrave hrane lokalnih pridelovalcev,« dodaja Cerar.

Med vrtci, ki so že vsa tri leta vključeni v program, je tudi kamniški Vrtec Antona Medveda. »Naši otroci radi jedo sadje in zelenjavo, kar se morda komu zdi nenavadno. A s postopnim uvajanjem raznovrstne hrane dosegamo dobre rezultate, saj se navadijo na zdravo hrano, ki je prej niso jedli. Večkrat otroci tudi sami pripravljajo obroke. Ravno pred kratkim so nabrali čemaž in iz njega pripravili namaz ter ga tako z večjim veseljem pojedli, kot pa če bi jim ga zgolj servirali na mizo,« o konkretnih ukrepih pri zmanjševanju zavržene hrane pravi tamkajšnja vzgojiteljica Alenka Jevšnik, ki dodaja, da k odgovornemu ravnanju s hrano pri otrocih lahko odrasli največ naredimo z dobrim zgledom. Podobno razmišlja tudi Bruno Šincek z Osnovne šole Rodica. »Pri učencih večkrat opažamo, da v preobilju neodgovorno ravnajo s hrano. To se trudimo spremeniti na različne načine, tudi s pomočjo staršev. Učenci to različno sprejemajo, a prve premike na bolje smo že opazili, čeprav nas čaka še precej dela,« je povedal Šincek. S pomočjo projekta so številne šole in vrtci z enostavnimi ukrepi zmanjšali količinoe zavržene hrane, hkrati pa spodbudili otroke k odgovornejšemu ravnanju s hrano.