Smučarjevo slovo: Jože Kavar

1933–2017

Nedavno smo se na tržiškem pokopališču poslovili od Jožeta Kavarja - Hanzelnovega Joška, enega zadnjih odličnih tržiških smučarjev iz prve generacije po II. svetovni vojni. Jože je bil kot smučar najuspešnejši v skokih, odlično pa je tekmoval tudi v alpskem smučanju, zlasti v smuku. Njegovo smučarsko pot je v knjigi Začetki skakalnega športa v Tržiču in okolici leta 2003 povzel prof. Mihael Petek.

Jože Kavar je bil rojen 2. januarja 1933. Kot mnoge tržiške fantiče je tudi njega zelo kmalu pritegnilo smučanje. Najprej na doma prirejenih smučeh iz dog, kasneje pa že na smučeh tržiškega kolarskega mojstra Lukanca. Z njimi se je začel meriti z vrstniki na tekmovanjih na tedaj priljubljenih malih smučiščih na »Fabr'k«: na Petelinovih ravnah nad Cenovo gubo, pod Uršo do Mošenika in drugod. Najstnika so kmalu pritegnili smučarski skoki. Prvič je v skokih tekmoval na Vojskem leta 1948, že kot član Smučarskega društva »Ljubelj«, ki ga je takrat vodil Jože Ahačič - Mažl. V tržiški ekipi je bil Kavarjev soskakalec tudi Ludvik Dornik, kasnejši uspešni alpski smučar, vrstniki pa še brata Jože in Janko Krmelj in Slavko Lukanc. Največ so Tržičani takrat trenirali na skakalnici na griču sv. Jožefa. Tam je Kavar leta 1950 skočil rekordnih 42 metrov in ga je opazil tudi planiški as Albin Novšak, ki se je priselil v Tržič. Uspešna tržiška skakalca Jože Kavar in Jože Logar sta se v sezoni 1950/51 prvič udeležila treninga v Planici, ki ga je vodil Franc Pribošek - Šiki. Februarja 1951 je Kavar na slovenskem mladinskem prvenstvu pod Mežaklo osvojil naslov prvaka. Naslov je ponovil še leta 1952 na Bledu. Z uspehi se je Jože Kavar, ki ga je treniral Albin Novšak, uvrstil v državno mladinsko reprezentanco, v kateri so bili še Franc Dobrin, Janez Gorišek in Roman Piškulin. Z reprezentanco se je udeležil vrste tekem, zlasti v Avstriji, v Celovcu, Beljaku, Šentjanžu na Koroškem in Werfnu pri Salzburgu. Uspešno športno pot je moral Jože Kavar koncem leta 1952 prekiniti, moral je k vojakom.

Vojaški rok je Kavar služil v okolici Sarajeva, kjer se je hitro uveljavil kot odličen smučar. Uvrstil se je v vojaško smučarsko reprezentanco, v kateri sta bila istočasno še Tržičana Vinko Švab in Peter Križaj. Tisto leto je bilo na Jahorini medarmadno smučarsko tekmovanje vojaških reprezentanc Grčije, Turčije in Jugoslavije. Kavar se je kot rezervni tekmovalec izvrstno izkazal v smuku in zmagal! Na roke mu je šla valovita konfiguracija jahorinske proge, ki jo je odlično obvladal s terenskimi skoki. Vrnitev iz vojske v Tržič, leta 1954, za Jožeta Kavarja ni bila vesela. Odnosi znotraj domačega kluba so bili pristranski. V skokih se je še zadnjič pomeril na skakalnici na griču sv. Jožefa marca leta 1955 in se nato poslovil od tekmovalnega smučanja. Jožeta smo v kasnejših letih še velikokrat srečevali s smučmi na nogah, zlasti na Zelenici. Pozorno je sledil slovenskim smučarskim uspehom, zlasti nove generacije tržiških alpskih smučarjev. Ob odprtju Slovenskega smučarskega muzeja v Tržiču aprila 2014 je v družbi smučarskih vrstnikov Janka Krmelja in Janeza Perka še živahno obujal spomine na skupno smučarsko pot.

Spomin na tržiškega smučarja Jožeta Kavarja bomo s svojim poslanstvom ohranjali tudi v Slovenskem smučarskem muzeju.

Janez Kavar za

Slovenski smučarski muzej Tržič