Sladki lov za grenkobami

Študent germanistike Žiga Dvoršak z Jesenic je s štirimi aforizmi v nemškem jeziku uspel na natečaju aforizmov in pesmi v Nemčiji in se z njimi uvrstil v antologijo, v kateri bodo objavljeni prispevki avtorjev iz celotne Evrope.

Die süße Jagd nach Bitternissen (Sladki lov za grenkobami) je naslov natečaja, ki ga je razpisala nemška založba Stefan Hölscher & Geest, na njem pa so izbirali pesmi in aforizme, ki bodo objavljeni v posebni antologiji. Na natečaju je sodeloval tudi študent germanistike z Jesenic Žiga Dvoršak in s štirimi aforizmi prepričal žirijo. Na natečaj je sicer prispelo kar 1451 prispevkov avtorjev iz celotne Evrope, v antologiji pa bodo objavljena besedila okrog sedemdesetih avtorjev, tudi Žigovi aforizmi.

A kako se je Žiga sploh odločil, da bo sodeloval na pri nas malo znanem natečaju? »Ker študiram germanistiko, me večkrat navduši kako besedilo, ki ga obravnavamo pri pouku, in potem še sam primem za pero oziroma tipkovnico. Potem po internetu poiščem in preučujem vse možne razpise in natečaje v nemščini, na katerih lahko sodelujem. Obstaja spletna stran wortmagier.de, ki izpiše najnovejše natečaje, in tako sem tudi naletel na omenjenega. Poslali smo lahko največ tri pesmi ali štiri aforizme, tako so se glasile formalne omejitve, tema pa se je morala nanašati na naslov natečaja Die süße Jagd nach Bitternissen, ki bi se lahko prevedel kot Sladki lov za grenkobami. Pravzaprav gre za besedno igro, saj bi Bitternis lahko prevajali kot grenkoba ali trpljenje. V štirih aforizmih torej govorim o grenkih straneh življenja ...« je povedal ta študent tretjega letnika germanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Žiga je zaključil Gimnazijo Jesenice, nemščino pa je izbral tudi kot predmet na maturi. Jezika se je sicer dve leti učil že v osnovni šoli, šele konec gimnazije pa ga je nemščina tako pritegnila, da se je odločil, da jo bo tudi študiral. In bolj ko je nemščino spoznaval, bolj ga je zanimala in danes je čisti navdušenec nad tem jezikom. Tako je pogost gost Goethejevega inštituta v Ljubljani, pogosto zahaja tudi na literarne prireditve ali dogodke v sosednjo Avstrijo. V študiju uživa, vsa komunikacija, tako ustna kot pisna, s profesorji pa poteka v nemščini, nekateri profesorji so tudi Avstrijci in Nemci. Žiga zlasti zanima literatura, pa ne le v nemščini, tudi v slovenščini, tako nenehno piše, od pesmi do proze, eksperimentalnih besedil, dram ... Zanimajo ga tudi glasba, fotografija, slikarstvo, potovanja ... Igra tudi kitaro, a ne običajne, temveč sedemstrunsko, in tudi glasba, ki jo ustvarja na njej, je posebna, eksperimentalna. Kot pravi o sebi, je bil vedno malce drugačen, pravzaprav je neke vrste »fant stare šole«, ki prisega na osebne odnose, ki ne razume vrstnikov, ki se s prijatelji družijo ali celo spoznavajo partnerje v virtuali, sam tako nima niti profila na Facebooku ... In kje se vidi v prihodnje? Zanima ga raziskovalno delo, zlasti na področju nemške književnosti, privlači ga tudi prevajanje, zanimalo bi ga tudi delo v diplomaciji, gospodarstvu ...