Anina provizija je Šmidov drugi »čisti« kinematografski film, prvi je bil Brezno. Na vprašanje, kakšne filme sam rad gleda, pa pravi, da take, ki zlezejo pod kožo ...

Anina provizija in Igor Šmid

Pred mesecem dni je v slovenske kinematografe prišel nov slovenski film, kombinacija kriminalke in drame z naslovom Anina provizija. Film je režiral Igor Šmid, režiser gorenjskih korenin, ki je pri njem sodeloval tudi kot soscenarist.

Igor Šmid je bil rojen leta 1961. »V stari porodnišnici na Laborah v Kranju,« se pošali. Otroštvo in mladost je preživel v Železnikih. Po končanem služenju vojaškega roka se je odločil za študij filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. »Od tu dalje, včasih rečem, sem Železn’kar na prisilnem delu v Ljubljani.« (smeh)

V Železnike se je rad vračal, ker je nasledil hišo (prezgodaj) pokojnih staršev, pa se še pogosteje. »Z mojo drago Jožico in dvoletnima dvojčkoma Pinom Brinom in Zoyo Tiso izkoristimo vsak prosti trenutek. Čaka pa nas tudi ogromno dela, saj je hišo treba obnoviti pa tudi vzdrževati. Želim si, da bi Pino in Zoya čim več na Jesenovcu, na čistem zraku ob reki Sori. Me pa na domači kraj vežejo tudi sorodniki, sosedje, vrstniki, prijatelji in znanci.«

Za preživetje, brez luksuza

Že kot otrok je rad fotografiral, razvijal filme in fotografije ter snemal: »Tetin soprog mi je podaril rabljeno 'normal 8' filmsko kamero.« V osnovni šoli je nastopal na šolskih proslavah in podobnih dogodkih, v gimnaziji je že režiral – večinoma proslave. Po končanem študiju je bil precej časa svobodni umetnik in je delal kot režiser, večinoma na televiziji. »Morda se bralci spominjajo oddaje Periskop pa televizijske igre Podnajemniki (sicer mojega diplomskega dela), televizijskega filma, drame Korak čez. Režiral sem tudi v lutkovnem gledališču, dvajset let zaporedoma zaključne prireditve Vesele šole Pionirskega lista v Cankarjevem domu. Dela mi na srečo nikoli ni manjkalo, denarja pa nikoli ni bilo prav dosti … – za preživetje brez luksuza.« (smeh) Pred 25 leti so ga povabili na AGRFT, kjer je bil najprej visokošolski asistent, kasneje je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen v naziv rednega profesorja za televizijsko režijo.

Kot režiser, scenarist, soscenarist oziroma sodelavec pri scenariju, kot producent in izvršni producent, nekaj malega kot snemalec in celo kot igralec je podpisan pod kakšnih štiristo naslovov televizijskih oddaj različnih zvrsti in žanrov, filmov, reklamnih in naročenih filmov, glasbenih videospotov … Za svoje delo je prejel kar nekaj nacionalnih in mednarodnih nagrad. Med drugimi tudi nagrado občinstva za celovečerni film Brezno na festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Ana in njena filmska usoda

Film Anino provizijo so posneli v pičlih 24 snemalnih dneh, razloži Šmid. Pravi, da ni bilo lahko. Meni tudi, da je odlika filma izvrstna »ansambelska« igra. Da je za glavno žensko vlogo, lik Ane Mlejnik, izbral ravno Vesno Milek, je bila stvar trenutka. »Veste, kar naenkrat me je obšlo, da bi jo povabil na avdicijo. Sprva ni vedela, ali bi prišla ali ne. In je. Čutil sem, da je to prava izbira. Njena sposobnost, da v delčku sekunde spontano preuredi dialoško repliko in da pri tem še ojača smisel izrečenega ter hkrati reagira vsakič avtentično in neponarejeno, dajejo liku Ane polno dimenzijo.«

Tematski okvir filma Anina provizija je aktualni (slovenski) fenomen tajkunov in z njimi povezanih škandalov. V ospredju spremljamo zgodbo fotografinje in oblikovalke Ane Mlejnik, ki jo sproži delovanje njenega soproga, sicer na videz uspešnega podjetnika. Njegova 'navidezna uspešnost' pa Ani in njuni hčerki čez noč spremeni življenje ...

Idej je še mnogo

Za prihodnost ima Igor kar nekaj zamisli – v razponu od »osebno izpovednega« umetniškega filma do dramske televizijske vsebine, tudi »komercialnega filma«. »Žal pa mnogo premalo časa, da bi vse to uspel zapisati v scenarije. Upam, da mi bo prihodnost ta čas še namenila.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 14. februar 2011 / 07:00

Vigenjc o kroparski stavbni dediščini

Jubilejna deseta številka glasila Kovaškega muzeja v Kropi je ubrana na temo spomeniškovarstvene obravnave Krope. Ob predstavitvi še razstava o prenovah nekaterih fasad več sto let starih hiš.

Objavljeno na isti dan


Naklo / petek, 31. marec 2017 / 06:00

Beneški karneval v Naklem

Naklo – V nedeljo, 2. aprila, ob 19.30 bo v Pavlinovi galeriji Doma Janeza Filipiča v Naklem odprtje skupinske razstave fotografij Beneški karneval. Fotografije članov Kulturnega društva Sotočje Ra...

Kranj / petek, 31. marec 2017 / 18:18

Pomagajmo družini Krajnc

Zgornje Bitnje – V torek, 28. marca, je v Zgornjih Bitnjah pogorela družinska hiša Krajnčevih in štiričlanska družina je ostala brez strehe nad glavo in brez vsega premoženja. Rdeči križ Slovenije,...

Gospodarstvo / petek, 31. marec 2017 / 18:17

Višji odstrel jelenjadi

Na Gorenjskem letos načrtujejo za enajst odstotkov višji odvzem jelenjadi kot lani, skupaj 1021 živali. Skrb vzbujajoča je visoka poškodovanost gozdnega mladja, ki jo povzroča parkljasta divjad.

Gospodarstvo / petek, 31. marec 2017 / 18:16

Pet milijonov za gozdarstvo

Ljubljana – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli petek objavilo javni razpis za nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo ter spravilo lesa iz Programa razvoja podeželja 20...

GG Plus / petek, 31. marec 2017 / 18:16

V čast pisavi in pisani besedi

V Paviljonu NOB v Tržiču je na ogled edinstvena fotografska razstava dr. Evgena Bavčarja z naslovom Svetloba knjige.