Povezani smo uspešnejši

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. april 2017 / 09:14

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je na predavanju na Fakulteti za management v Škofji Loki spregovoril o Evropski uniji (EU) in prihodnosti Evrope.

Škofja Loka – »Idejo Evropske unije pogosto napačno povezujejo z liberalnim kapitalizmom, a osnovna ideja je bila povezana s prizadevanji za mir in razvoj oziroma izboljšanjem življenja državljanov,« je v uvodu pojasnil Zoran Stančič, ki je v nadaljevanju predstavil glavne značilnosti in ustroj EU, dotaknil pa se je tudi izstopa Velike Britanije.

Verjetnost, da bi na podlagi populističnih gibanj, ki se razraščajo po Evropi, britanskemu zgledu sledile tudi druge članice, se mu zdi majhna. »Zavedati se je treba, da smo znotraj EU tako povezani, da si ni mogoče predstavljati, da bi vsaka članica delovala samostojno. Kar 75 odstotkov slovenskega bruto družbenega proizvoda proizvedemo znotraj EU.« V primeru torej, da bi se Slovenija hipotetično odločila za izstop iz EU, bi jo prizadeli davki na izvoz, s čimer bi gospodarske družbe izgubile dvajset odstotkov denarja. »To pomeni, da bi se znižale naše plače ali bi se cene izdelkov povečale,« je poenostavljeno navedel za ilustracijo. Opozoril je še, da ima Slovenija na globalni ravni kot del EU neko veljavo, sicer bi se v primerjavi s Kitajsko, Japonsko ali Združenimi državami Amerike povsem izgubili. »Zato se je treba zavedati, da sta samo dve možnosti: ali skupaj plavamo v tem globalnem oceanu ali bomo vsak zase potonili.« Enako po njegovih besedah velja tudi za večje evropske države, kot sta Nemčija in Francija. Čeprav je EU s petsto milijoni prebivalcev v primerjavi s Kitajsko recimo zelo majhna, pa je kljub temu največji in najpomembnejši igralec v gospodarstvu na svetu ter med najbogatejšimi na svetu po višini bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca. Gospodarstvo EU na leto proizvede 25 odstotkov globalnega BDP, Kitajska pa k temu prispeva le polovico, je razložil Stančič. Še vedno pa obstajajo velike razlike v razvitosti med posameznimi članicami. »Skozi kohezijsko politiko si zato prizadevamo izboljšati infrastrukturo in gospodarstvo v manj razvitih članicah, v katere bomo do leta 2020 vložili 352 milijard evrov.«

Glede na to, da države EU sodijo med najbolj razvite, je po mnenju Stančiča pomembno, da prevzamemo globalno odgovornost, kar zadeva pomoč državam v razvoju, pa tudi glede klimatskih sprememb. »Tega namreč ni mogoče urejati na ravni posameznih držav, ampak na globalni ravni. Evropa je ta čas odvisna od uvoza fosilnih goriv, zato je treba izboljšati energetsko učinkovitost.« Prav zato, pravi Stančič, se velik del evropskega proračuna, ki znaša 145 milijard evrov, namenja za raziskave in razvoj, in sicer deset odstotkov oziroma 15 milijard evrov.

Glede vprašanja nadaljnje širitve EU je Stančič poudaril, da je pri tem pomembno, da tudi nove članice sledijo vrednotam EU, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, svobodi, solidarnosti in enakosti. Prav zato je nastal zastoj v pristopnih pogajanjih s Turčijo, je opozoril. EU naj bi se v prihodnje širila na nekatere države v naši soseščini, to je Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Kosovo in Albanijo. »A za razliko od Združenih držav Amerike Evropska unija ni talilni lonec, ampak temelji na spoštovanju različnosti jezikov in kultur.« V EU je ta čas 24 uradnih jezikov, med njimi kljub izstopu Velike Britanije ostaja angleščina, saj je to uradni jezik v še dveh članicah, na Irskem in Malti, je še dodal Stančič.