Kujundžiču tri leta zapora

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 31. marec 2017 / 06:28

Zaradi poskusa uboja škofjeloškega župana Mihe Ješeta, ki ga je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je bil Škofjeločan Blaž Kujundžič včeraj na kranjskem sodišču obsojen na tri leta zapora.

Kranj – Škofjeločan Blaž Kujundžič, ki je 28. septembra lani z avtomobilom namerno zbil škofjeloškega župana Miho Ješeta na kolesu, je kriv poskusa kaznivega dejanja uboja, ki ga je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je včeraj odločila kranjska okrožna sodnica Marjeta Dvornik in obdolženemu izrekla triletno zaporno kazen, v katero se všteje že prestani pripor. Tega je včeraj sodišče nadomestilo s hišnim priporom. Županu Ješetu je sodišče priznalo premoženjskopravni zahtevek v višini 2500 evrov, za kolikor je prejel manj plačila med bolniško odsotnostjo, z razliko do zahtevanih 55 tisoč evrov pa ga je napotilo na pot pravde. Sodba ni pravnomočna. Višja državna tožilka Helga Dobrin, ki je predlagala sedem let zapora, je že napovedala, da se bo pritožila na višino izrečene kazni, pritožbo pa je napovedal tudi Kujundžičev zagovornik Dušan Csipö, ki meni, da je bil njegov klient obsojen za nepravo kaznivo dejanje.

Na podlagi zaslišanja sodne izvedenke psihiatrične stroke Vesne Švab pred dvema mesecema je tožilka Dobrinova še pred začetkom včerajšnje obravnave modificirala obtožbo in je po novem Kujundžiču očitala poskus uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Sodnica je sicer angažirala še novo sodno izvedenko psihiatrične stroke Martino Žmuc Tomori.

Tako se je odločila zaradi nekaterih neskladij med pisnim mnenjem izvedenke Švabove in njeno ustno razlago. A tudi nova izvedenka je prišla do podobnih ugotovitev, kar se je potrdilo tudi na njenem včerajšnjem zaslišanju, ki je znova potekalo za zaprtimi vrati. Tudi Tomorijeva je ugotovila, da je obdolženi sicer svoje ravnanje razumel, je pa bila njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana zaradi osebnostne motnje z značilnostmi paranoidne, obsesivno-kompulzivne in shizoidne motnje, ki je povzročila visoko raven dalj trajajoče notranje napetosti. Tej ugotovitvi je tako s spremembo obtožbe sledila tožilka in kasneje tudi sodnica.

V končni besedi je tožilka Dobrinova poudarila, da je Kujundžič s svojim avtomobilom namerno zbil škofjeloškega župana na kolesu, pri čemer je razvil tudi maksimalno hitrost, zato ne dvomi, da mu je hotel vzeti življenje. Čeprav so bile županove poškodbe opredeljene za lahke, pa je sodni izvedenec medicinske stroke jasno povedal, da zaradi padca na vetrobransko steklo lahko hitro pride do takšnih poškodb glave, ki lahko povzročijo tudi smrt. Kot je dodala, je Kujundžič dobro organizirana oseba, ki stvari ne prepušča naključjem, zato je njegov zagovor, da je želel župana le podreti, štela le kot slab poskus minimaliziranja njegovega dejanja. »Pomembno je tudi, da med žrtvijo in storilcem ni bilo nobenega osebnega odnosa, žrtev je bila izbrana le zaradi svoje funkcije v družbi,« je še dejala tožilka, ki je poleg sedemletnega zapora predlagala tudi podaljšanje pripora iz ponovitvene nevarnosti.

Zagovornik Dušan Csipö je znova problematiziral uradni zaznamek, ki je nastal na Policijski postaji Škofja Loka takoj po obravnavanem dogodku, ko je Kujundžič podal samoprijavo, o njegovi usodi pa ustavno sodišče še ni odločilo. Brez tega uradnega zaznamka tožilstvo ne bi imelo nobenih indicev v smeri očitanega poskusa uboja, je opozoril. Tudi obdolženi bi lahko trčenje prikazal kot prometno nesrečo, a je resnicoljubno priznal, da je namerno trčil v Ješeta v protest nad stanjem v družbi, zato mu je treba tudi verjeti, da župana ni nameraval ubiti. Če bi imel tak namen, je imel vso možnost, da bi takšno namero tudi uresničil, a tega ni storil, je poudaril odvetnik. Po njegovih besedah bi morali zato Kujundžičevo ravnanje opredeliti kot kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe in grožnje, zato je predlagal pogojno obsodbo in izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, kar je predlagala tudi sodna izvedenka.

Sodnica Dvornikova je v obrazložitvi sodbe poudarila, da je dokazni postopek razrešil ključno vprašanje, ali je obdolženi kriv za dejanje, ki je bilo vsaj na pogled neracionalno in nerazumljivo. Na podlagi izvedenskih psihiatričnih mnenj je sodišče prišlo do zaključka, da je svoje dejanje v celoti in vseskozi razumel, zmožnost obvladovanja pa je sicer bila bistveno zmanjšana, kar pa je zadostna podlaga za ugotavljanje kazenske odgovornosti. Pri določitvi višine kazni je sodnica kot olajševalno okoliščino poleg bistveno zmanjšane prištevnosti upoštevala še dejstvo, da je dejanje ostalo pri poskusu, čeprav bi ga obdolženi lahko dokončal. »Triletna zaporna kazen vam bo v nadaljevanju omogočila neko primerno življenje,« je ob tem dejala. Varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sodnica ni mogla izreči, vendar pa pričakuje, da se bo obdolženi zanj res odločil.