Ne varčujemo na račun bolnikov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. marec 2017 / 16:48

Univerzitetni klinični center Ljubljana ima 8022 zaposlenih in približno en milijon obravnav na leto. To največjo zdravstveno ustanovo pri nas od maja lani vodi Andraž Kopač, doma iz Žirov. Pojasnil je lanskoletno izgubo, čakalne dobe kot tudi dosežke stroke in investicije. Ravno prejšnji teden so odprli obnovljeni klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije.

Kaj prinaša letni plan dela za 2017, ki je v zaključni fazi?

»Trenutno izhodišče ministrstva za zdravje oz. ZZZS je, da naj bi se cene storitev, ki nam jih plačuje zdravstvena zavarovalnica, znižale za dva odstotka, kar je za UKC Ljubljana glede na lanskoletno poslovanje skrb vzbujajoče. Slovenske bolnišnice smo imele lani skupaj približno štirideset milijonov evrov izgube. Da nam vzamejo dva odstotka ob tem, ko plače rastejo, si ne predstavljam. Samo s prvim septembrom lani smo s sprostitvijo za plače namenili dodatnih 2,5 milijona evrov.«

Lani ste imeli 3498 pacientov več, kot vam jih je s programom priznala zdravstvena zavarovalnica. Pacientov seveda niste odklonili, je pa tudi delo nad priznanim programom zajeto v lanskoletno izgubo, ki znaša 25 milijonov evrov, največ doslej.

»Dvajset milijonov evrov je bilo izgube iz poslovanja, glavnina se dejansko nanaša na delo nad priznanim programom, na plače, naraščali pa so tudi materialni stroški in storitve. Stroški materiala univerzitetnih bolnišnic v Evropi rastejo približno osem odstotkov na letni ravni. Pet milijonov je bil odpis terjatev od leta 2002 do 2016. Izguba se sliši veliko, nismo pa bolnišnica z največjo izgubo, če gledam v odstotkih na višino prihodka.«

A kako privarčevati, da ne bo na škodo bolnikov?

»Pri enem od bioloških zdravil za zdravljenje nekaterih revmatoloških, gastroenteroloških in dermatoloških bolezni smo z zamenjavo za primerljivo biološko zdravilo (originator) dosegli prihranke za celoten zdravstveni sistem, samo za UKC Ljubljana približno dva milijona evrov na letni ravni. Za zdravilo so bile izvedene evropske študije o njegovi varnosti, v UKC Ljubljana pa smo se odločili za menjavo pri stabilnih bolnikih, ne pa pri otrocih in nosečnicah. Končalo se je tako, da je tudi proizvajalec originalnih bioloških zdravil ceno znižal, tako da se drugim bolnišnicam sploh ni bilo treba odločati za zamenjave.

Ne varčujemo na račun bolnikov, moramo pa paziti na vsak evro. Lani smo izvedli nekaj sanacijskih ukrepov, nismo pa šli v agresivno zmanjševanje stroškov, ki bi pomenilo ali manjši obseg ali manjšo kakovost obravnave bolnikov.«

Konec lanskega leta ste imeli 8022 zaposlenih, 176 več kot leto prej. Napovedali ste tudi reorganizacijo, da bodo zaposleni enakomerneje obremenjeni z delom.

»Zaposlovali smo tako zdravnike kot tudi sodelavce v zdravstveni in babiški negi, kajti približno 1,5 odstotka več smo imeli hospitalizacij in ambulantnih bolnikov. Reorganizacija poteka na vseh nivojih v UKC Ljubljana. Najprej želimo z njo izboljšati servis do temeljne zdravstvene dejavnosti, da bo boljši in hitrejši, ter določiti čiste odnose in odgovornosti od vrha navzdol.«

Imate približno en milijon obravnav na leto, podobno kot jih ima Univerzitetna bolnišnica na Dunaju. Zanimali ste se, kako poteka delo pri njih. Kaj ste ugotovili?

»Dunajska bolnišnica je primerljiva z UKC Ljubljana. Ravno tako ima nekaj več kot dva tisoč postelj, podobno število obravnav in 8800 zaposlenih. Veliko smo se od njih naučili o organizaciji dela na oddelkih. Njihov proračun znaša nekaj čez milijardo evrov, pri nas pa približno 470 tisoč evrov. Več kot dvakrat več denarja imajo torej na voljo za približno enak obseg storitev. Tudi nimajo veliko primerov, da bolniki ne bi prišli na obravnavo, ko so naročeni, kar pa se pri nas dogaja. Pri nas bolniki niti ne sporočijo, da jih ne bo, kar naj bi novi zakon primerno uredil.«

Za kateri poseg, pregled je najdaljša čakalna doba?

»Ko govorimo o čakalnih dobah, je pomembna razlika, ali je indikacija ogrožajoča za bolnika in je potrebna hitra obravnava ali gre za nenujno stanje. Na revmatologiji je predstojnik prof. dr. Tomšič lepo ponazoril, da na primer zdravstveno stanje štiridesetletne bolnice, ki jo boli prst na nogi, ker vsak dan več ur hodi v visokih petah, ni urgentno. Profesor je zatrdil, da ni nikogar v čakalni vrsti, če je vitalno ogrožen. Vrsta pa je za manj pomembne indikacije.

Trenutno so dolge čakalne vrste za posege oz. specialistične preglede na področjih revmatologije, ortopedije, plastične kirurgije, maksilofacialne kirurgije, nekatere stomatološke storitve, operacija kile in žolčnih kamnov, nekatere specifične okulistične operacije.

Vlada bo tudi letos namenila dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob in upam, da jih bomo lahko začeli izvajati že aprila.«

Katere so bile največje investicije v zadnjem času?

»Največja investicija, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, mi pa sodelujemo, je gradnja DTS, en del tega je urgenca. Letos smo že odprli novi uvoz/izvoz na urgenco, po letnih dopustih pa upamo, da bomo v celoti začeli uporabljati nove prostore za internistično prvo pomoč. V UKC Ljubljana imamo v načrtu več investicij v prenove. Ta teden odpiramo obnovljeni Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije, iz dosedanjih 12 ga povečujemo na 24 postelj. Na istem oddelku odpiramo tudi obnovljene prostore za bolnike, ki potrebujejo transplantacijo pljuč. V načrtu je prenova operacijske dvorane na kliničnem oddelku za travmatologijo, obnavljamo klinični oddelek za perinatologijo v porodnišnici. V lanskem letu smo prenovili del oddelka za urologijo, otroški oddelek na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Zelo pa sem vesel, da teče v UKC Ljubljana veliko donatorskih akcij, tako da tudi na ta način poskušamo dopolnjevati dotrajano opremo. Na pediatrični kliniki projekti tečejo stalno, pred nekaj meseci je Ustanova za novo Pediatrično kliniko predala oddelkom opremo in aparature v vrednosti več kot 114 tisoč evrov, v teku je akcija Slojenčki, preko katere se zbirajo donatorska sredstva za nakup dotrajane opreme za porodnišnico. V lanskem letu pa smo s pomočjo donacije in prostovoljnega dela veteranov vojne za Slovenijo 1991 prebelili in osvežili porodne sobe KO za perinatologijo, z zbranimi sredstvi v prodajni akciji Orbit pa je specialistična otroška zobozdravstvena ambulanta dobila sredstva v višini 55 tisoč evrov za nakup sodobnejše stomatološke opreme.«

In dosežki?

»Lani smo imeli več pomembnih dogodkov, npr. 35 let invazivnih testov za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti in dvajset let 'nuhalne svetline', oboje je pomembno za zgodnje odkrivanje prirojenih nepravilnosti pri plodu. Minilo je dvajset let od prve vstavitve polževega vsadka. Po tridesetih letih so naši zdravniki uspešno opravili drugo avtotransplantacijo srca. Uvedli smo nov, do bolnika prijaznejši način zamenjave aortne zaklopke in prvič so samostojno opravili uspešno postavitev mitralne sponke. Leto 2016 si bomo zapomnili tudi po prvi laparoskopski nefrektomiji pri živem darovalcu in uvedbi nove, minimalno invazivne kirurške metode v klinično prakso. Pa tudi po prvi interaktivni aplikaciji na temo spolno prenosljivih okužb. Naši znanstveniki so odkrili, da virus zika povzroča virus mikrocefalije pri nerojenem plodu. Slovenija je na čelu držav, kjer bolezni srca niso več glavni vzrok smrti, pomembni dejavniki pri tem so poleg preventive dostop do zdravljenja, njegova učinkovitost in vloga UKC Ljubljana. 

Z napravo ECMO smo v UKC Ljubljana od 2009 do zdaj zdravili 121 pacientov, ki bi brez takšne terapije umrli. Naj navedem primer mlade nosečnice, ki je zbolela za hudo obliko gripe. Ekipa je šla s helikopterjem v UKC Maribor, bolnici vstavila zunajtelesni krvni obtok, jo prepeljala v 23. tednu nosečnosti na naš klinični oddelek za intenzivno interno medicino, kjer je na zunajtelesnem obtoku ob pomoči naših porodničarjev v 26. tednu nosečnosti rodila nedonošeno punčko, ki so jo prevzeli naši neonatologi. Zgodba se je srečno končala, mamica in Viktorija sta danes zdravi.«

Ste strojni inženir, organizator dela in magister ekonomije.  Bil ste smučarski skakalec, poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije, predsednik uprave Alpine pa zaposleni v invalidskem podjetju v Škofji Loki. Kaj vam od teh znanj in izkušenj pride prav pri vodenju UKC Ljubljana?

»Iz športa mi je ostala vztrajnost, usmerjenost k ciljem ter izkušnje iz poslovne kariere. Alpina je velika in kompleksna organizacija z veliko hčerinskimi družbami po svetu. Smučarska zveza Slovenije je sicer drugo področje kot zdravstvo, ampak tudi tam je treba usklajevati strokovni in poslovni del ter sodelovati z vsemi deležniki. Podobno je tudi v UKC Ljubljana. Potrebnih je čim več kvalitet, da se lahko dnevno spopadam z različnimi izzivi v tako veliki organizaciji, kot je UKC Ljubljana.«