Viktor Ruard – zadnji podjetnik slovite družine z Jesenic

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (92)

Na Stari Savi na Jesenicah se je začelo železarstvo v dolini. V njem je odigrala pomembno vlogo rodbina Ruard, katere zadnji podjetnik je bil Viktor Ruard, ki se je rodil 26. marca 1814 na Jesenicah na Stari Savi, kjer je 19. januarja 1886 tudi umrl. Močno je vplival tako na življenje na Jesenicah kot tudi na rudarstvo Zasavja.

Leta 1836 se je poročil z Ano Atzl, hčerko graščinskega oskrbnika v Tržiču. Z njo je imel 11 otrok. Živeli so v Ruardovi graščini, ki je ena najstarejših na Jesenicah. Viktor Ruard je leta 1871 stavbo prodal Kranjski industrijski družbi. Ta je v njej sprva naselila svoje inženirje, po letu 1945 pa so v graščini dobili stanovanja tudi delavci Železarne Jesenice.

Viktor Ruard je leta 1839 kupil steklarno v Zagorju in tudi večji del rudniške in zemljiške posesti. Bil je lastnik rudnih stop in topilnice železa na Pasjeku, železovega rudnika v Preski pri Polšniku, svinčenega rudnika v Zavrstniku pri Šmartnem, jamskih mér v Potoški vasi, v Jazmah in Izlakah, v okolici Brestanice, Reštanja, Srobotni dolini, Zakovcu pri Reštanju in Zgornji Sevnici. Vso to zagorsko-litijsko posest je leta 1840 prodal tastu Atzlu, ki je čez dve leti s soudeležbo tirolskega kapitala ustanovil akcijsko družbo, ki je zgradila cinkarno v Lokah in svinčarno v Toplicah. Ruard je izvažal surovo železo v Trst in Italijo, bresciansko jeklo v Italijo, Francijo in Španijo, acalonsko pa v Turčijo.

Od briksenske škofije je kupil tudi blejsko veleposestvo, tako da so bili njegovi blejski grad, jezero, gozdovi na Mežaklji, Poljani, Pokljuki, Jelovici, v notranjem Bohinju. Njegove so bile ribarske pravice na Blejskem jezeru, v Radovni in Savi Bohinjki. Na Blejskem gradu je njegova družina živela do leta 1882, vendar ga je moral zaradi zadolženosti prodati. Vzdrževanje številne družine, vajene lahkoživega življenja, ter konkurenca in dolgovi so ga prisilili, da je leta 1871 prodal svoja podjetja Kranjski industrijski družbi in leta 1882 svojo blejsko posest dunajskemu trgovcu Muhru.

Viktor Ruard je bil sicer filantrop. Skrbel je za reveže, vzdrževal bolnišnico za vojake, ustanovil šolo. Bil je Prešernov klient. Njegova najstarejša hči Ana se je poročila s podmaršalom Julijem baronom Schmigotzem. Njun sin Richard je živel kot upokojeni dvorni svetnik v Gradcu. Medtem ko je rod Ruardov na Slovenskem izumrl, se nadaljuje z Viktorjevim vnukom inž. Arnoldom na Dunaju, sinom Ludvika, nekdanjega šefa železniških kurilnic v Gradcu.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kropi se je 21. 3. 1875 rodil profesor, zgodovinar in geograf Matija Pirc. Ob koncu vojne leta 1918 je preprečil odtujitev muzejskih eksponatov iz mariborskega muzeja. Izdal je Kratko zgodovino Slovencev, Hrvatov in Srbov.

V Dražgošah se je 21. 3. 1913 rodil učitelju Ivanu in Ivanki, rojeni Jelenc, slikar Gabrijel Stupica. Sodi med pionirje sodobne jugoslovanske in evropske umetnosti.

V Železnikih se je 24. 3. 1748 rodil pravnik Anton Pfleger, plemeniti Wertenau. Bil je odločujoč pri končni redakciji avstrijske občinske državne zakonodaje.

V Radovljici se je 25. 3. 1863 rodila skladateljica Eleonora Hudovernik. Dvajset let je bila ravnateljica meščanske šole v Ljubljani. Bila je organistka in spretna improvizatorka.