Razmislek o vidnosti žensk v javnem prostoru

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / / 07:33

Prvi letošnji muzejski večer so v Škofji Loki posvetili zgodovini žensk. O tem, kako so se spreminjale pravice žensk skozi zgodovino, je predavala dr. Marta Verginella.

Škofja Loka – Loški muzej bo od zdaj vsak mesec pripravil muzejski večer, prvega je v mesecu, ko praznujejo ženske, posvetil zgodovini žensk. Ženskam sicer muzej od lani namenja precej pozornosti: v sodelovanju z zavodom Tri deluje krožek, ki se ukvarja z Ločankami, ki so v lokalnem in globalnem okolju pustile pomembne sledi; izdajajo publikacije in članke s temi temami, prirejajo predavanja, v muzejski vitrini pa pod naslovom Dve ženski – en poklic predstavljajo življenje in delo dveh učiteljic, Bogomile Krvine in Julije Bernik.

Predavateljica dr. Marta Verginella, avtorica in soavtorica številnih člankov in knjig na temo zgodovine žensk in študij spolov, profesorica na Fakulteti za humanistične študije in na Zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, je na predavanju, ki so se ga udeležile pretežno ženske in le redki predstavniki moškega spola, predstavila dolgo pot pravne in politične zgodovine žensk. Čeprav se je skozi stoletja na tem področju marsikaj spremenilo in čeprav je izšlo že veliko zbornikov o ženskah (med drugim tudi publikacija Pozabljena polovica, kjer Verginellova sodeluje kot soavtorica), pa predavateljica ugotavlja, da so v publikacijah, ki izhajajo danes, ženske mnogokrat prezrte. Omenila je Slovenski zgodovinski atlas, ki vsebuje več kot štiri tisoč gesel, a le redka obravnavajo ženske, podobno velja za enciklopedijo in slovensko kroniko. To kliče po ponovnem razmisleku o »vidnosti« žensk v javnem prostoru, poudarja govornica. Spregovorila je o koreninah neenakosti žensk od antike naprej, ko so bile tako v družini kot širši družbi obravnavane kot manj vredne. Veljale so za šibkejše in lahkotnega duha, zaradi česar so jim odrekali avtoriteto in pravno opravilnost, potrebovale so moško varstvo in nadzor in prek moških uživale svoje pravice. Pozneje so začele pridobivati nekatere pravice, povezane z upravljanjem lastnega premoženja. Omenila je vidne vladarice (Katarina Medičejska, Marija Terezija, Katarina Velika), ki so vladale v času absolutizma, a šlo je za posameznice, preostali ženski svet s tem ni dosti pridobil. Celo francoska revolucija z višjo ravnijo splošnih človekovih pravic je ženske pri tem izvzela. Nekaj boljše možnosti jim prinesejo prelomni časi velikih konfliktov, vojn, ko jim položaj v družbi izboljša aktivnost na »notranjih bojiščih«. Govorila je tudi o vlogi sufražetk in feministk, o doseženi volilni pravici, o drugih pravicah. Enakopravnost se je v današnjem času povečala, a zapisane pravice še ne pomenijo nujno enakih možnosti, ugotavlja predavateljica, čemur so pritrdile tudi udeleženke srečanja, ki so opozorile tudi na dejstvo, da se danes krčijo že pridobljene pravice, kakršne so uživale prejšnje generacije žensk. To denimo velja za države, kot sta Sirija in Turčija, a tudi slovenska družba ni imuna proti temu, da bi na ravni mentalitete spet lahko zdrsnili nazaj v tradicionalne vzorce iz preteklosti, so med drugim povzele udeleženke.