Nova negotovost

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / sreda, 22. marec 2017 / 13:13

Želja vseh Bohinjk in Bohinjcev je, da se Bohinj znebi slovesa bohinjskega hotelskega trikotnika – kriminalke, vredne same slavne pisateljice kriminalnih romanov Agathe Christie, le da v njej namesto ljudi umirajo hoteli. Kaj novi lastniki pomenijo za hotel Bellevue, ki se lahko pohvali z izjemno zgodbo o dopustovanju slavne pisateljice in njenih besedah, da je Bohinj prelep za umor, bo pokazal čas, obljube so lepe.

Roko na srce, Bohinjcem manjka sreče. Zgodba Zmaga Pačnika, ki je pred dobrimi 15 leti kupil bohinjske hotele Bellevue, Zlatorog, Ski Vogel, Bohinj in druge ter obljubljal gradnjo luksuznega hotela Lev pri Stari Fužini, bi bila lahko zgodba o uspehu, če bi bili njegovi nameni čisti. Obljubam in sladkim besedam je sledila streznitev, čas je pokazal svoje. Zato so ob zadnjih spremembah lastništva hotela Bellevue, kampa Zlatorog, vrsti interesentov za odkup hostla pod Voglom ter lanski privatizaciji smučišča Vogel Bohinjci razumljivo previdni in skeptični. Samo sreča je, da so nove lastnike našli tisti objekti, ki se bodo lahko hitro vrnili v turistično ponudbo, medtem pa se nekdaj paradni konj hotel Zlatorog spreminja v ničvredno ruševino. Ocene investicije v prenovo kažejo, da je vrednost hotela pravzaprav le še v zemljišču, to pa potrjuje tudi kupnina za hotel Bellevue. Ko so bili hoteli pred leti prvič ponujeni v prodajo, je lastnik Jakopin za Bellevue zahteval tri milijone evrov, na sodni dražbi pa so iztržili 720 tisoč evrov, torej je bila cena nižja za kar 76 odstotkov. Po takem razmerju bi bil hotel Zlatorog, ki je v bistveno slabšem stanju, namesto tedaj zahtevanih sedem vreden le 1,68 milijona evrov. Po takšni ceni bi skoraj zagotovo našli kupca in investitorja, a lastnika v prodajo nihče ne more prisiliti, tudi če se hotel medtem sesuje v kup ruševin. Čas je, da svoj del odgovornosti poleg lastnikov sprejme tudi politika, ki rada govori o popravi krivic, medtem ko povzroča nove. Čas je, da neodgovorne lastnike kaznujemo, saj s svojo neodgovornostjo škodujejo ne le svoji lastnini, temveč tudi ugledu, lokalni skupnosti, gospodarstvu in konec koncev državi, saj propadajoči objekti v državni proračun prinesejo veliko manj kot delujoči. Kako to storiti, naj ugotovijo pravniki, vsekakor pa bi bil tudi vstop države v lastništvo, recimo turističnih objektov, strateška naložba, ki bi bila glede na globalno rast turizma zagotovo dobičkonosna. Do tedaj pa lahko upamo, da bodo na sodne dražbe propadlih lastnikov prihajali resni in vestni vlagatelji, ki bodo bohinjskemu hotelskemu turizmu pomagali nazaj na vrh.