Ustanovili združenje pridelovalcev krompirja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 20. marec 2017 / 07:30

Dvanajst večjih pridelovalcev krompirja iz vse Slovenije je ob koncu februarja na ustanovni skupščini v Cerkljah ustanovilo gospodarsko interesno združenje – Združenje pridelovalcev krompirja Slovenije.

Cerklje – Pobudo za organiziranje so dali pridelovalci, ki so se o tem prvič formalno pogovarjali na predlanskem sestanku na Ptuju. Po letu priprav, med katerimi so se morali odločiti tudi o pravni obliki organiziranja, so ob koncu februarja na ustanovni skupščini v Cerkljah ustanovili gospodarsko interesno združenje – Združenje pridelovalcev krompirja Slovenije s skrajšanim imenom Krompir Slovenije G.I.Z. Na ustanovno skupščino so povabili petindvajset večjih pridelovalcev z Gorenjske, osrednje Slovenije, Štajerske in Dolenjske, od tega jih je dvanajst na skupščini podpisalo pogodbo o ustanovitvi združenja. Med ustanovnimi člani so tri kmetijske zadruge in devet kmetov, z Gorenjske sta med ustanovitelji Kmetijska zadruga Cerklje in Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj ter še pet kmetov. Na skupščini so poleg pogodbe o ustanovitvi združenja sprejeli še poslovnik o njegovem delovanju ter program dela in finančni načrt za letos, izvolili pa so tudi vodstvo. Predsednik združenja je postal Miro Jenko, sicer direktor cerkljanske zadruge, poleg njega pa sta v izvršnem odboru še Silvo Šlamberger s Štajerske in Gregor Vintar z Dolenjske. Strokovno bosta združenju pomagala zunanja partnerja – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Kmetijski inštitut Slovenije.

Kot so zapisali v pogodbo o ustanovitvi združenja, so ustanovili združenje z namenom, da »olajšajo in pospešujejo pridobitno dejavnost svojih članov, izboljšujejo in povečujejo rezultate te dejavnosti in povečajo članom dobiček, izboljšajo kvaliteto produktov in storitev ter tako krepijo konkurenčno sposobnost članov in panoge v Sloveniji in v svetu«. Letos načrtujejo dokončanje formalnih postopkov za začetek delovanja združenja, k sodelovanju bodo povabili še vse preostale večje pridelovalce, pri tem pa si želijo, da bi se v združenje včlanili vsaj tisti, ki pridelujejo krompir na vsaj petih hektarjih površine. Uredili naj bi tudi spletno stran oziroma informacijsko bazo za izmenjavo podatkov in predstavili dejavnost združenja laični in strokovni javnosti, prvič se ji bodo predstavili že na spomladanskem sejmu v Komendi. Da bi se lahko bolje znašli na trgu, želijo pridobiti tudi čim več podatkov o obsegu pridelave in količini pridelka ter posameznih sort krompirja v Sloveniji.

Kot so ob ustanovitvi združenja pojasnili predsednik Miro Jenko ter ustanovna člana Ivan Štular iz Strahinja in Luka Krč iz Kranja, se združenje ne bo ukvarjalo s prodajo krompirja, ampak bodo člani z medsebojnim usklajevanjem v okviru združenja poskušali doseči bolj enotno nastopanje na trgu pri nabavi reprodukcijskega materiala in pri prodaji krompirja, višjo prodajno ceno krompirja in večji posluh države za probleme, ki jih občutijo pri pridelavi in prodaji krompirja. Tako omenjajo, da imajo v primerjavi s konkurenco iz drugih držav slabši izbor dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za zaščito krompirja pred boleznimi in škodljivci oziroma strožje omejitve pri uporabi teh sredstev. »Krompirjevci« tudi pričakujejo, da si bodo s pomočjo združenja izboljšali pogajalsko moč do velikih trgovskih sistemov, ki izkoriščajo razdrobljenost in neenotnost pridelovalcev. Problem je tudi, da trgovci zelo poudarjajo v svoji ponudbi domačo, lokalno pridelano hrano, ob tem pa kupcem kljub zalogam doma pridelanega krompirja ponujajo tudi uvoženi krompir. Opozarjajo tudi na primere slabe prakse, ko se tuji krompir trži kot krompir s slovenskim poreklom. Ugotavljajo tudi, da v tujini domači pridelovalci v primerjavi s tujimi dosegajo boljše cene, pri nas pa domači pridelovalci nimajo nikakršne prednosti.