Vrnite pokradene milijarde

Ogromno potujem po Sloveniji. Srečujem in pogovarjam se z mnogimi državljani. Ko pogovor nanese na aktualne družbene razmere, se pojavi upravičeno vprašanje državljanov: »Kdaj boste tajkunom pobrali nakradene milijarde?« Če želimo vrniti upanje v Slovenijo, je treba odpraviti temeljni vzrok nezadovoljstva in razočaranja: dvojna merila.

Proces privatizacije se je v preteklih petindvajsetih letih v Sloveniji žal izrodil v tri etape »prihvatizacije«. Prva etapa se je začela v devetdesetih, ko so posamezniki, ki so imeli dobro znanje in informacije, zlorabili neznanje in nevednost večine državljanov, ki, opogumljeni z izjavami ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, da so certifikati ničvreden papir, niso posvečali pretirane pozornosti takratnemu lastninjenju družbenega premoženja.

Druga etapa »prihvatizacije« je bila še bolj sprevržena. Začela se je v času gospodarske konjunkture po letu 2004, ko so direktorji velikih podjetij želeli postati tudi njihovi lastniki. Podjetij seveda niso kupovali s svojim denarjem, ampak z denarjem podjetja. To so počeli na dva načina. Eni so s fiktivnimi računi velike količine denarja spravljali v davčne oaze. V davčnih oazah parkiran denar je bil namenjen za nakup podjetja. Drugi so za potrebe nakupa podjetja najemali astronomsko visoke kredite, za katere niso imeli ustreznega kritja. Finančna kriza je tovrstno kupovanje podjetij ustavila, vendar je hkrati tudi potopila izčrpana podjetja.

Tretja etapa »prihvatizacije« se odvija prav danes, ko se denar, ki je bil v preteklosti naložen v davčnih oazah, znova vrača v Slovenijo preko najrazličnejših finančnih skladov ali »podjetji – poštnih nabiralnikov«. S tem denarjem izbranci s pomočjo DUTB in SDH poceni kupujejo podjetja. Zanimivo, večinoma prav tista, ki so nasedla v drugi etapi »prihvatizacije«. Seveda pod izjemnimi diskonti oziroma popusti.

Vsi, ki delujemo v politiki, smo prvi poklicani, da s konkretnimi dejanji ukrepamo. Ukradene milijarde je treba vrniti v Slovenijo. V proračun seveda, preko plačanih davkov ali zaplenjenega nezakonito pridobljenega premoženja. Ljudje pričakujejo konkretne rezultate. V Evropi poznamo vsaj dva načina, kako države pridobijo denar iz davčnih oaz; nemški in italijanski pristop.

Nemška Zvezna obveščevalna služba je za 4,2 milijona evrov na črnem trgu odkupila podatke o imetnikih bančnih računov v Liechtensteinu. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je Nemčija od svojih državljanov, ki so imeli denar v davčni oazi, iztisnila mnogo več davka na kapital, kot jo je stal nakup seznama imetnikov bančnih računov v davčni oazi.

Italijani se denarja v davčnih oazah lotevajo nekoliko bolj »mediteransko«. Na vsakih nekaj let razpišejo amnestijo za vse tiste, ki kapital v davčni oazi prijavijo. Zanj plačajo nekoliko nižji davek oziroma v enem delu dobijo davčni odpustek. Na takšen način se v italijanski proračun natečejo milijarde evrov davkov, ki se sicer ne bi nikoli.

Kaj pa pri nas? Resne vneme, da se nakradene milijarde vrnejo v Slovenijo, ne čutim. SDV oziroma UDBA je bila nekoč glavni slovenski operater za finančne mahinacije v tujini. Če veste, da je na njenih temeljih nastala SOVA, potem vam je najbrž jasno, zakaj neke hude gorečnosti za iskanje ukradenih milijard v davčnih oazah ni. Morda je sedaj tudi bolj jasno, zakaj sem že lansko poletje predlagal, da bi morali SOVO razpustiti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 6. julij 2007 / 07:00

Zlata in nova maša

V Srednji vasi v Bohinju je daroval novo mašo Jože Smukavec, v Stražišču pa zlato mašo Rudolf Tršinar.

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 13. marec 2024 / 19:39

Z avtomobilom obstal med drevesi nad potokom

Hotavlje – Škofjeloški policisti so v petek obravnavali prometno nesrečo na območju Hotavelj, kjer je 20-letni voznik zaradi neprilagojene hitrosti na mokrem vozišču zapeljal s ceste in z avtomobil...

Kultura / sreda, 13. marec 2024 / 19:39

Življenjska moč

V Galeriji Zveze kulturnih društev Kranj razstavljata člana Kulturnega društva likovnikov Kranj (KDLK) Maja Ahačič in dr. Drago Papler. Retrospektivna likovna razstava nosi naslov Življenjska moč. Aha...

Kranj / sreda, 13. marec 2024 / 19:37

Podnebno pogodbo iz Kranja pošiljajo v Bruselj

V Kranju so podpisali zavezo, ki je sestavni del podnebne pogodbe, po kateri naj bi z različnimi ukrepi do leta 2030 zmanjšali izpuste ekvivalenta CO2 za 113.263 ton glede na leto 2018. Podnebno pogod...

Avtomobilizem / sreda, 13. marec 2024 / 19:37

Evropsko poročilo naj bo natančno in nazorno

Prometne nesreče so neprijetni in stresni dogodki, ki zahtevajo hitro in premišljeno ukrepanje. Kljub prizadevanjem za preprečevanje nesreč se včasih znajdemo v neljubi situaciji. Pravilno ravnanje v...

Avtomobilizem / sreda, 13. marec 2024 / 19:36

Od petka dovoljena menjava pnevmatik

Kranj – Bliža se 15. marec, ko se začenja obdobje, ko zimske pnevmatike na slovenskih cestah niso več obvezne. V Sloveniji namreč zakon določa, da so lahko vozila opremljena z letnimi pnevmatikami,...