Bolj ureditev kot novosti

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / petek, 10. marec 2017 / 15:28

Jutri bodo začele veljati spremembe zakona o občinskem redarstvu, ki pooblastila redarstev na nekaterih področjih približujejo oziroma izenačujejo s policijskimi, s čimer bodo odpravljene pomanjkljivosti starega zakona.

Jesenice – Letos 24. februarja je bil v Uradnem listu objavljen spremenjeni zakon o občinskem redarstvu, ki bo začel veljati jutri, 11. marca. Ob tem smo o spremembah, ki jih ta prinaša, govorili z Boštjanom Omerzelom, vodjo medobčinskega redarstva in inšpektorata Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.

Kot je pojasnil Omerzel, je bil prvotni zakon o občinskem redarstvu sprejet že leta 2006, že ta pa je predvidel precej široka pooblastila občinskih redarstev. »Kljub vsemu so občine redarstva prepoznala kot dodano vrednost izboljšanja stanja v lokalnih skupnostih, saj policija občinskih odlokov ne more nadzirati. Od tedaj je tudi država precej nadzora prenesla na redarstva. Tu govorimo o javnem redu in miru, zakonu o varnosti v cestnem prometu, zakonu o cestah ... Skozi prakso se je pokazalo, da so bile nekatere določbe neustrezne,« pravi Omerzel in pojasnjuje, da so redarstva postala pomemben prekrškovni organ, saj na leto opravijo okoli dvesto tisoč postopkov. S tem so se pokazale tudi pomanjkljivosti na organizacijskih področjih in pri pritožbenih postopkih. »Novi zakon pritožbeni postopek ter pritožbo nad delom in prisilna sredstva dosledno ureja, kar prej ni bilo jasno razdeljeno. Prisilna sredstva tako nadzira posebna komisija, pritožbe pa župan. Novi zakon ureja tudi področje varovanja osebnih podatkov in evidenc, saj redarstva že operirajo z veliko količino podatkov,« pojasnjuje Omerzel.

Najbolj poudarjena je določba, ki redarjem dopušča uporabo prisilnih sredstev in plinskih razpršilcev. Kot pojasnjuje Omerzel, so bili redarji na področju zadržanja močno omejeni: »Šlo je za neposrečen zapis v zakonu, ki je redarje pri zaznavanju hujših oblik kaznivih dejanj postavljal celo v podrejen položaj občanom, ki lahko po zakonu o kazenskem postopku, če vidijo storilca dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, tega zadržijo do prihoda policije. Redar pa je to lahko storil samo v primeru, da je bil napaden. Tudi sredstva za vezanje je lahko redar uporabil samo, če je občan sodeloval v postopku, saj redar ni imel možnosti uporabe telesne sile.« Novost je tako po Omerzelovih besedah zgolj v uporabi telesne sile, kar pomeni, da redar lahko prepreči odhod osumljenca s sredstvi za vklepanje, če oseba noče sodelovati. »Takšni primeri so se v praksi dejansko dogajali, da so obravnavane osebe odšle s kraja dogodka, ker jih redar ni smel zadržati. Tudi za lisice so postopki bistveno natančneje določeni kot v starem zakonu in tudi evidentiranje uporabe teh sredstev. Do sedaj je moral biti redar že napaden, da je lahko uporabil prisilna sredstva, sedaj pa jih lahko uporabi v primeru, da obravnavani preide iz pasivnega v aktivno upiranje. Uporabljajo pa se enoviti postopki, kot se uporabljajo v postopkih policije, tako lahko državljan od vsakega uniformiranca pričakuje enako ukrepanje,« pravi Omerzel in poudarja, da se lahko občinski redar, če oceni, da nekega pooblastila ne bo mogel izvesti, iz postopka umakne in zaprosi za pomoč policije. Zlorab teh pooblastil se Omerzel ne boji, saj izkušnje kažejo, da je kršitev postopkov zelo malo, kar dokazuje dejstvo, da je zelo malo upravičenih pritožb s tega področja.

Novost novega zakona je tudi pravica redarja do ugotavljanja identitete posameznika, kjer je do sedaj vladala zmeda. »Novi zakon prinaša, da je postopek popolnoma enak, če identiteto posameznika ugotavlja redar, policist ali carinik. Tudi na tem področju so se dogajale kršitve občanov, ki se redarju niso želeli legitimirati,« razjasnjuje Omerzel.

S stališča redarjev novi zakon ne prinaša posebnih novosti pri delu, vendar ocenjujejo, da gre za priznanje dela in nadgradnjo občinskega redarstva po stroki, saj v prihodnosti pričakujejo tudi ureditev sistemizacije delovnih mest redarjev, ki bo vpeljal delovna mesta skupinovodje redarjev, višjega občinskega redarja, za katerega bo zahtevana šesta stopnja izobrazbe, in pa delovna mesta redarjev svetovalcev in višjih svetovalcev, katerih nalog bo vodenje prekrškovnih postopkov.