Živijo dobro, želijo še bolje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / torek, 7. marec 2017 / 17:04

V procesu priprave razvojne strategije občine Šenčur do leta 2030 so dosedanjim ugotovitvam prisluhnili tudi občinski svetniki. Razprave ni bilo, o strategiji bodo najprej premlevali občinski odbori.

Šenčur – Po anketi, intervjujih in delavnicah posameznih skupin občanov so ugotovitvam prisluhnili tudi na občinskem svetu, saj bo v nadaljevanju treba pripraviti konkretne predloge: najprej bo strateška skupina pripravila prednostne naloge, sledilo bo usklajevanje s proračunom, nato se bodo srečale vse skupine, ki so od lanske jeseni sodelovale pri pripravi osnutka. Nato bodo pripravili dokument, na katerem bodo sloneli prihodnji proračuni in razvojni programi občine, je svetnikom nadaljnje postopke pojasnila Slavka Zupan, ki pripravlja strategijo.

Občina Šenčur po indeksu razvitosti sodi na 12. mesto v državi, nedavna ra­ziskava kakovosti življenja pa jo je uvrstila na 15. mesto. Na delavnicah so skupine prebivalcev opozarjale na nekatere posebnosti: na priseljevanje, ki mu je treba posvetiti več pozornosti, na po­trebo po medgeneracijskem sodelovanju, večji povezanosti med severnim in južnim delom občine, na potrebo po druženju ljudi, saj vendarle živijo v vaškem okolju in želijo to posebnost ohraniti. Želijo si dom za starejše, enako športni park, ki bi bil namenjen vsem generacijam. Da bi se ljudje v večji meri udeleževali javnih dogodkov, bo treba poskrbeti s sodobnim načinom informiranja. V gospodarstvu občina Šenčur izstopa. Število delovnih mest (teh je v občini 2500, od tega 2000 v podjetjih) se je v desetletju močno povečalo. Imajo nadpovprečno število podjetij (101 na tisoč prebivalcev). Še ve­dno se od 3500 delovnih prebivalcev večina vozi na delo drugam, doma jih dela le 800. A tudi v Šenčur prihaja na delo 1500 ljudi dnevno. Povečujejo se prihodki, dodana vrednost podjetij v Šenčurju je nad slovenskim povprečjem. Plače pa so povprečne. Na delavnicah so poudarjali, da je treba izkoristiti poslovno cono, ki naj se še naprej razvija, a ne v smislu industrije. Boljši stik naj vzpostavijo med občino in poslovno cono, ki bi lahko bila baza za zagonska podjetja. Kmetije so velike, večje kot povprečno v Sloveniji. Tudi ekonomsko so močnejše kot slovenske in gorenjske, so prava podjetja in tržno usmerjene. Kmetje opozarjajo, da kmetijskih zemljišč manjka, navdušeni niso nad kolesarskimi stezami. Ekološkega kmetovanja ne vidijo kot izziv, pač pa komasacijo in namakanje ob pomoči EU-sredstev. Občino bi morali promovirati v smislu pridelave domače hrane in razvijati turizem na kmetijah. Turizem je v občini zelo skromen, je nekaj razdrobljenih programov, redki ponudniki pogrešajo povezovalca ponudbe in si želijo, da bi to področje bolje organizirali ter izkoristili prednosti, kot so pristno in razmeroma nedotaknjeno okolje, bližina letališča in avtoceste. Občani izražajo tudi zadovoljstvo z urejenostjo infrastrukture, promet posebej raziskuje in ureja celostna prometna strategija. Pri vseh anketah je bilo v ospredju kolesarsko omrežje, povezanost kolesarskih poti v občini in v soseščini, bolje naj se vzdržujejo lokalne ceste. Priložnost vidijo v promociji gradnje trajnostnih hiš. Razvojno strategijo naj gradijo na vaški identiteti, kar se ujema tudi z razvojnimi prilož­nostmi: tu lahko hkrati globalno posluješ in mirno živiš, v skupnosti, kjer se ljudje poznajo in si medsebojno pomagajo, kjer krepijo podjetniški značaj in odprto razmišljanje.

V pripravi dokumenta, ki bo občini vodič za na­prej, imajo sedaj svetniki in občinski odbori dva tedna časa, da pripravijo svoje videnje razvoja.