
Odkrili časovno kapsulo
Na Gimnaziji Kranj so ta teden med obnovo električne napeljave povsem naključno odkrili dragoceno najdbo. Med vrtanjem v steno so naleteli na vzidano bakreno škatlo s 120 let staro vsebino.
Kranj – Na Gimnaziji Kranj so se ta teden lotili obnove električne napeljave, pri tem pa so v torek sredi dneva povsem naključno naleteli na dragoceno najdbo. Ko je električar Rok Cigale na hodniku v pritličju začel kopati vdolbino za električno omarico za luči, je udaril v lep kamen, v niši za njim pa se je skrivala bakrena škatla z dokumenti iz leta 1897, ko je bila stavba tudi zgrajena, mošnjičkom s kovanci in časopisnimi članki iz tistega časa. »Očitno so škatlo vzidali v steno ob gradnji stavbe,« je ugotavljal ravnatelj Gimnazije Kranj Franci Rozman in dodal, da so imeli zelo veliko srečo, da so prav tam predvideli električno omarico. »Tako smo našli časovno kapsulo. Mislim, da smo odkrili zelo dragoceno stvar.«
O odkritju so nemudoma obvestili kranjsko območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Konservatorka Nika Leben jim je naročila, naj se ničesar več ne dotikajo, najdbo pa si je naslednje dopoldne tudi ogledala, a je ni prevzela. »Hranijo jo na gimnaziji, ker morajo vsebino dokumentirati, spomenico pa mora pred odpiranjem zaradi krhkega papirja najprej pregledati usposobljeni restavrator za papir iz Arhiva Slovenije, ki ga bodo prosili za ogled,« je po ogledu pojasnila Lebnova. Več podrobnosti bo znanih sredi prihodnjega tedna, ko naj bi gimnazija sklicala novinarsko konferenco.
Lebnova se sicer pri svojem delu doslej še ni srečala s podobnim odkritjem: »Vem pa, da so bili najdeni nekateri dokumenti ob zemeljskih delih na lokaciji po vojni podrte župne cerkve v Poljanah ter v Pocarjevi hiši v Radovni. V Kranju smo v Prešernovi hiši odkrili dve zazidani niši, tista v nadstropju je bila prazna, v pritličju pa je šlo za umivalnik oz. leseno korito manjših dimenzij. Žal Prešernovih rokopisov nismo našli, pač pa smo v njegovi pisarni pod sekundarnim nižjim stropom odkrili izvirni poslikan strop, ki danes daje sobi meščanski videz.« Lastnike in izvajalce sicer opozarja, da je pri delu na kulturni dediščini treba delati »v rokavicah«, saj so najdbe lahko zelo pestre in izpostavljene nepopravljivim poškodbam.