Drugi Trainspotting
Trainspotting je legendarna britanska črna komedija iz leta 1996, režiral jo je Danny Boyle. Bila je poskus, da bi se o drogah pogovarjali na drugačen, razumen način, a tudi z veliko mero humorja. Prihaja nadaljevanje, T2 …
Edinburg, Škotska
Drugi Trainspotting so predstavili na nedavnem Berlienalu, režiser pa pove, kar sledi. »Pri prvem filmu je bilo tako sveže to, da je o drogah govoril na nemoralizirajoč način. V tistem času je bilo ves čas slišati ogromno moraliziranja glede te tematike. Vsi javni vzgojitelji so govorili, da droge škodijo, 'ne počnite tega', 'neumni ste', a so ljudje kljub temu hodili ven konec tedna in so jemali mamila, pa to niso bili neumni ljudje. Jemali so jih, ker jim je bilo to všeč. Zabavali so se. Število smrtnih žrtev je bilo presenetljivo nizko, čeprav so mediji seveda vedno izpostavljali posamezne primere, ko je kdo umrl od prevelikega odmerka ekstazija ali pa je imel alergično reakcijo nanj. Prvi film je bil poskus, da bi se z ljudmi o mamilih pogovarjali na razumen način. Mamila so bila nekaj, kar so ljudje tako ali tako poznali. Občinstvo Trainspottinga je vedelo vse o njih, film jim ni pokazal nekaj, o čemer ne bi vedeli ničesar. Ob tem pa je treba seveda poudariti, da so liki v obeh filmih zelo ekstremni. Živijo v skrajnostih, njihovo vedenje je privzdignjeno. A to je bilo zgolj zaradi dramatičnosti in gledalčevega užitka. Dramo greste gledat ravno zato, da vidite, kako se pred vami odvijajo skrajnosti.« In kaj je novega v T2? »Že zelo zgodaj smo sprejeli odločitev, da bomo tudi v drugem filmu prikazali uporabo mamil, a je v njem tudi nekaj njene ironične uporabe. Dandanes je, denimo, viagra priljubljena droga mnogih, ker gre pač za moške v srednjih letih. Boyeva odvisnost od kokaina je na drugi strani način, da bi se še naprej počutil mlad. A najpogostejši način, na katerega se ljudje srečujejo s heroinom, je v bolnišnici. Če preživite hudo nesrečo ali se vaše življenje bliža koncu, boste po vsej verjetnosti na morfiju, da se vam ni treba spopadati s telesno bolečino. Ulična uporaba heroina po drugi strani temelji na tem, da uporabnikom prihrani spoprijemanje s čustveno bolečino. Če bi izpostavili en glavni učinek, ki ga ima heroin, je to, da odpravi čustveni nemir ...« Kakšen pa je 20 let pozneje Edinburg, kjer se film dogaja? »Edinburg se je v tem času spremenil. Vizualno sicer ne tako zelo, ker gre za zgodovinsko mesto. Ima nove tramvaje, ampak jih nihče ne uporablja, zato smo na začetku filma postavili Rentona v enega izmed njih. Tisto, kar se je spremenilo, je energija mesta. Zgodila se je velika eksplozija mladih študentov. Skoraj četrtino prebivalstva zdaj tvorijo študentje, ob tem pa je tudi velika migrantska populacija, ki večinoma izhaja iz vzhodne Evrope. Veliko je, denimo, Poljakov, zato bi bilo lahko to dekle ravno tako iz Poljske. Ampak to je bil predvsem lep način, da smo Rentona, ki misli, da je en tip Evropejca, vrnili v njegovo mesto, kjer ga je zamenjal drug tip Evropejca. Njemu nerazumljiva nova Evropa se je medtem naselila v njegovo mesto, medtem ko je on pohajkoval po Amsterdamu, ki skupaj z Edinburgom bolj spada v staro Evropo.«
T2 in brexit
T2 je bil posnet po brexitu in Trumpu. Se v filmu to pozna? »Ne vem. Morda. Politiki smo raje pustili, da je sama našla pot v film, kot pa da bi neposredno govorili o njej. Ljudje si nato s tega vidika v vsakem primeru sami domislijo svoje interpretacije, kar je sicer točno tako, kot mora biti. Pri Trainspottingu ni tako kot v filmih Kena Loacha, ki si film že vnaprej postavi tako, da lahko obdela neko družbeno temo. V vsakem primeru pa bo s tem filmom na dan prišlo tisto, kar je trenutno še posebej pereče na Škotskem. Škotska bo namreč ostala v Evropi. Nobenega dvoma ni. Na Škotskem je 60 odstotkov ljudi glasovalo za ostanek v Evropski uniji. Škotska bi raje zapustila Veliko Britanijo kot pa Evropo. Mislim, da se bodo odcepili od Velike Britanije in bodo sami zaprosili za članstvo v Evropski uniji. Videli bomo, kako se bo to odvijalo, ampak to se bo zagotovo zgodilo. In pa seveda Trump. Ko smo ustvarjali film, je že bil na obzorju, a takrat se še nihče ni zavedal, kako dominantna figura bo postal.« (Vir: MMC RTV SLO)
Buffet proti Trumpu
»Ameriška ekonomija ima čudežne lastnosti; Amerika združuje človeško iznajdljivost, tržni sistem, plimo nadarjenih priseljencev in vladavino prava in lahko proizvede blaginjo, ki je večja od tiste, o kateri so lahko sanjali naši predniki.« To trdi ameriški milijarder Warren Buffet. Letno poročilo o uspešnem poslovanju družbe Berkshire Hathaway je pospremil z odmevnim pismom, v katerem kaže svetlo podobo ameriškega gospodarstva, nasprotno od temne, ki jo je v svoji kampanji slikal predsednik Donald Trump.