V zaporu je bilo že več nosečnic

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 28. februar 2017 / 16:56

V zadnjih sedmih letih je bilo na Igu zaprtih že 27 nosečnic. V primeru priprte Jeseničanke, ki ji v Kranju sodijo za smrt dveletne hčerke, bodo upoštevali kar ureditev, ki sicer velja za obsojenke.

Kranj – Na kazenskem postopku zoper Jeseničanko Sando Alibabić, ki ji na kranjskem okrožnem sodišču sodijo zaradi domnevne odgovornosti za nasilno smrt dveletne hčerke, se ni odprlo samo vprašanje, kako izpeljati postopek zoper visoko nosečo obdolženo, ki bo predvidoma prihodnji mesec rodila, ampak tudi, kako urediti vprašanje sobivanja priprte matere z novorojenčkom. Njena zagovornica Darja Roblek je namreč opozorila, da pravilnik o priporu tega vprašanja sploh ne ureja, medtem ko zakon o izvrševanju kazenskih sankcij omogoča največ leto dni, ko je lahko otrok z materjo v zaporu. Odvetnica upa, da bodo tudi v tem primeru uporabili določila zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, sicer pa prav iz tega razloga razmišlja o predlogu za odpravo pripora za 36-letno Jeseničanko oziroma uvedbo hišnega pripora v varstveni hiši.

Primer Alibabićeve ni osamljen. Po besedah direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja je bilo namreč med letoma 2010 in 2016 v ženskem zaporu na Igu zaprtih že 27 nosečnic. Večini so ob porodu zaporno kazen prekinili, pet otrok pa je z materami prebivalo v zaporu. Kot napoveduje Podržaj, je v pripravi sprememba zakona o kazenskem postopku, ki bo celovito uredila obravnavano problematiko, a zagotovo ne bo sprejeta pred porodom jeseniške pripornice, zato bodo najverjetneje v njenem primeru smiselno uporabili ureditev, ki velja za zapornice. Pri obsojenkah lahko otrok na njihovo zahtevo ostane do prvega leta starosti, ta rok pa se lahko podaljša še za leto dni, če je to koristno za otroka.

Poseben izziv bo tudi izvedba sodnega postopka zoper mamo z dojenčkom. Sodna izvedenka ginekologinja sicer meni, da bi bilo sojenje možno začeti že teden dni po porodu, če ne bo večjih zapletov. Otrok bi potem na mamo čakal izven sodne dvorane, glavno dvorano pa bi na vsako uro prekinili za pol ure, da bo lahko mama poskrbela za otroka. Podržaj pravi, da imajo s takšnimi primeri že nekaj izkušenj, ključno pa je usklajevanje med upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, sodiščem in centrom za socialno delo, ki so že sedaj v rednih medsebojnih stikih.