Dr. Katja Sturm Schnabl in njen sin Bojan Ilija na predstavitvi Enciklopedije v Ljubljani

Knjiga Slovenske kulture na Koroškem

Jutri, v soboto, 25. februarja, ob 19.30 bodo v K&K centru v Šentjanžu/St. Johannu v Rožu igralci Teatra iz Šentjanža in iz Šmihela/St. Michaela pod vodstvom režiserke Alenke Hain zaigrali Sheakespearovo igro Sen kresne noči po priredbi Andreja Rozmana - Roze. Naslednja predstava bo v nedeljo ob 18. uri.

Lani sta literarna zgodovinarka in jezikoslovka, dolgoletna profesorica na dunajski univerzi dr. Katja Šturm Schnabl in njen sin, filozof in sociolog Bojan Ilija Schnabl izdala obsežno znanstveno delo Enziklopedie der slowenischen Kulturgeschichte in Kaernten/Koroška/Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od njenih začetkov do leta 1942. Enciklopedija, napisana v nemščini, obsega tri zvezke velikega formata z nad 1000 gesli. Pri pisanju je sodelovalo 160 avtorjev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Rusije in Slovenije. Med slednjimi je bil tudi zgodovinar, raziskovalec in izvrsten analitik koroških razmer profesor Janez Strgar z rodbinskimi koreninami v Britofu pri Kranju. Ideja za izdajo obsežnega znanstvenega in raziskovalnega dela, ki ima čezmejne razsežnosti, se je rodila leta 2006. Dr. Katja Šturm Schnabl, rojena leta 1936 v zavedni slovenski družini v Svinči vasi/Zinsdorfu (Štalenska gora/Magdalensberg) na Celovškem polju, ki je morala kot šestletno dekle v nemško taborišče, v katerem je za vedno ostala njena mlajša sestrica, se je zbiranja gradiva s še dvema sodelavcema lotila najprej sama, leta 2010 pa se je snovalcem enciklopedije pridružil še Katjin sin Bojan Ilija Schnabl.

Enciklopedija je bila v začetku februarja predstavljena tudi slovenski javnosti. Predstavitev na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je organiziral Avstrijski kulturni forum v Ljubljani. Med udeleženci je bila tudi avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka, ki je dejala, da je izdaja enciklopedije znak pozornosti slovenske države do slovenske manjšine na Koroškem. Knjiga razkriva mnoge javnosti doslej neznane dogodke in osebnosti, še posebej Celovško kotlino, v kateri so se zgodili za zgodovino Slovencev pomembni dogodki. Enciklopedija zaradi svoje znanstvene vrednosti zasluži prevod v slovenščino, so med drugim povedali udeleženci predstavitve.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 9. april 2021 / 08:27

Jeseniške novice, št. 7

Jeseniške novice, 9. april 2021, št. 7

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Sedmica: Balkanski kotel

Glede na zgodovinska dejstva, smo Slovenci pretirano skromen narod.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Treba se je bilo znajti, ali pa je bilo po tebi

Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo trudno glavo?

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Med sosedi 78

Znano koroško smučišče Osojščica/Gerlitzen je priljubljeno tudi med slovenskimi smučarji, saj je izvrstno urejeno in opremljeno, poleg tega pa do njega ni daleč, še posebej skozi Karavanški predor.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Iz starih časov: Manica Komanova

Ko smo v minulem letu v tem podlistku obujali stare čase na Gorenjskem, smo se največkrat sklicevali na knjižico, ki jo je leta 1928 objavila Manica Koman, Na Gorenščem je fletno.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Diagnoza od doma

Vse vas boli, komaj hodite, smrkate, vročino imate, boli vas glava, napor je že to, da morate biti pokonci. Ni kaj, potrebno je oditi k zdravniku.