Dr. Katja Sturm Schnabl in njen sin Bojan Ilija na predstavitvi Enciklopedije v Ljubljani

Knjiga Slovenske kulture na Koroškem

Jutri, v soboto, 25. februarja, ob 19.30 bodo v K&K centru v Šentjanžu/St. Johannu v Rožu igralci Teatra iz Šentjanža in iz Šmihela/St. Michaela pod vodstvom režiserke Alenke Hain zaigrali Sheakespearovo igro Sen kresne noči po priredbi Andreja Rozmana - Roze. Naslednja predstava bo v nedeljo ob 18. uri.

Lani sta literarna zgodovinarka in jezikoslovka, dolgoletna profesorica na dunajski univerzi dr. Katja Šturm Schnabl in njen sin, filozof in sociolog Bojan Ilija Schnabl izdala obsežno znanstveno delo Enziklopedie der slowenischen Kulturgeschichte in Kaernten/Koroška/Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od njenih začetkov do leta 1942. Enciklopedija, napisana v nemščini, obsega tri zvezke velikega formata z nad 1000 gesli. Pri pisanju je sodelovalo 160 avtorjev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Rusije in Slovenije. Med slednjimi je bil tudi zgodovinar, raziskovalec in izvrsten analitik koroških razmer profesor Janez Strgar z rodbinskimi koreninami v Britofu pri Kranju. Ideja za izdajo obsežnega znanstvenega in raziskovalnega dela, ki ima čezmejne razsežnosti, se je rodila leta 2006. Dr. Katja Šturm Schnabl, rojena leta 1936 v zavedni slovenski družini v Svinči vasi/Zinsdorfu (Štalenska gora/Magdalensberg) na Celovškem polju, ki je morala kot šestletno dekle v nemško taborišče, v katerem je za vedno ostala njena mlajša sestrica, se je zbiranja gradiva s še dvema sodelavcema lotila najprej sama, leta 2010 pa se je snovalcem enciklopedije pridružil še Katjin sin Bojan Ilija Schnabl.

Enciklopedija je bila v začetku februarja predstavljena tudi slovenski javnosti. Predstavitev na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je organiziral Avstrijski kulturni forum v Ljubljani. Med udeleženci je bila tudi avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka, ki je dejala, da je izdaja enciklopedije znak pozornosti slovenske države do slovenske manjšine na Koroškem. Knjiga razkriva mnoge javnosti doslej neznane dogodke in osebnosti, še posebej Celovško kotlino, v kateri so se zgodili za zgodovino Slovencev pomembni dogodki. Enciklopedija zaradi svoje znanstvene vrednosti zasluži prevod v slovenščino, so med drugim povedali udeleženci predstavitve.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 4. november 2018 / 20:15

Prešeren – kulturni svetnik

Kulturni svetnik je pojem in del modela raziskovanja kanonizacije umetnikov. Gre za koncept, ki je v osnovi podoben raziskovanju cerkvenih svetnikov, le da je prenesen na širše kulturno področje. P...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:52

Vse, kar diši po svingu

Festivalna dvorana je v petek minila v znamenju glasbe izpred sedemdesetih in več let. Odlična In the Mood z radovljiškim Bid Bangom.

Kronika / sreda, 2. december 2015 / 12:43

Izsiljeval osamljene moške

Kranj – Ljubljanski policisti zaradi izsiljevanja obravnavajo 41-letnega moškega, ki je morda svoje žrtve našel tudi na Gorenjskem. V preiskanem primeru je osumljeni iskal moške, ki so preko oglasa...

Zanimivosti / sreda, 2. december 2015 / 12:19

Vsako jutro tisoč gibov

Jutranjo telovadbo na prostem po metodi dr. Nikolaya Grishina Tisoč gibov so začeli tudi v Žabnici. Razgibavajo se vsako jutro ob vsakem vremenu, le ob nedeljah si vzamejo prosto.

Razvedrilo / sreda, 2. december 2015 / 12:16

Praznujeta dvojni jubilej

Zakonca Petra in Jadran Tomšič iz Medvod sta v Klubu Jedro pripravila praznovanje z dvojnim razlogom: oba praznujeta okrogel osebni jubilej, letos pa minevajo tudi tri desetletja od njune poroke.

Šport / sreda, 2. december 2015 / 12:11

Plezalne legende znova v steni

Na desetih plezalnih dnevih Kranja so sezono zaključili športni plezalci, v steni in pod njo pa smo znova videli tudi številne legende slovenskega plezanja.