Cimos še ni rešen

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 24. februar 2017 / 17:48

Medtem ko bosta slovenska in hrvaška stran prihodnji teden podpisali pogodbo o medsebojni ureditvi dolga Cimosa, je italijanski investitor že sporočil, da odstopa od nakupa koprske družbe.

Podpis pogodbe prihodnji teden

Med delavci Cimosa je zadnji teden završalo, ker so iz italijanskega sklada Palladio Finanziaria sporočili, da zaradi nerešenega vprašanja glede dolga do hrvaške slabe banke odstopajo od nakupa koprske družbe. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek medtem pravi, da so se s hrvaško stranjo že dogovorili o vsem in da so bili hrvaški pogoji za slovensko stran sprejemljivi. Hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić, ki odstop italijanskih kupcev ocenjuje kot pogajalski manever, je napovedal, da bo pogodba med Hrvaško in Slovenijo o Cimosu podpisana v začetku prihodnjega tedna. »Napetosti so bile zaradi tega, ker nismo mogli sprejeti odpuščanja delavcev, zdaj pa je tudi pri tem dosežen kompromis,« je povedal Marić in potrdil, da bodo v pogodbi zagotovljena vsa delovna mesta v Cimosu za naslednji dve leti. Poročali smo že, da spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB glede poplačila terjatve izvira iz 90. let minulega stoletja, njegova rešitev pa je bil eden od glavnih odložnih pogojev italijanskega investitorja za nakup družbe. Počivalšek in Marić sta se sicer že pred časom dogovorila, da Cimosov dolg za sedem milijonov evrov odkupi slovenska slaba banka, DAB pa umakne svojo tožbo. Naknadno se je zapletlo zaradi dodatnih hrvaških zahtev glede ohranitve delovnih mest na Hrvaškem, ki so bile za kupca očitno nesprejemljive.

Razkol zaradi plače predsednice

V novem vodstvu Zdravniške zbornice Slovenije je v zadnjem tednu prišlo do razkola zaradi višine plače, ki jo pričakuje nova predsednica Zdenka Čebašek-Travnik. Menda naj bi zahtevala med osem in deset tisoč evrov bruto plače, kar naj bi bilo nekje med plačama nekdanjih predsednikov zbornice Andreja Možine in Gordane Živčec Kalan. Prav plačne zahteve nove predsednice so bile tudi razlog za odstop treh članov izvršnega odbora zbornice oziroma njenih najožjih sodelavcev. Čebašek-Travnikova pravi, da bo izjavo glede njene plače podala po podpisu pogodbe, na zbornici pa pojasnjujejo, da je njen predlog za izračun plače narejen na enakih osnovah kot za pretekla dva mandata. Predsednik skupščine zdravniške zbornice Marko Bitenc, ki je dobil pooblastila za pogajanja o višini plače nove predsednice, je napovedal, da bo pri določanju njene višine sledil utripu baze oz. članstva, od katerega pa je v zadnjih dneh prejel sporočila nezadovoljstva, a ne samo glede plače predsednice, ampak tudi zaradi rušenja ugleda zbornice in zdravništva. Članstvo tudi skrbi, kako bo Čebašek-Travnikova s svojo ekipo uspela delovati v prihodnje, če je do razhajanj prišlo že zaradi njene plače.

Z aplikacijo do nižjih cen

Minuli petek je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije predstavilo aplikacijo Skupna baza cen, v kateri so zbrane cene več kot 90.000 artiklov, ki jih kupujejo v zdravstvu, cene pa so opredeljene po posameznih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Direktor združenja Metod Mezek napoveduje, da bo aplikacija služila kot orodje zavodom pri doseganju čim nižjih nabavnih cen. Združenje je sicer zbralo podatke o nabavnih cenah zdravil in drugih materialov, ki so jih zavodi kupili med januarjem in oktobrom lani, njihova celotna nakupna vrednost pa je znašala okoli 300 milijonov evrov. Podatki iz Skupne baze cen so v prvi vrsti dostopni direktorjem bolnišnic, javnosti pa le po vnaprejšnjem zaprosilu. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob tej priložnosti predstavila potek skupnega javnega naročila za 3000 zdravil, v katerega je vključenih vseh 26 bolnišnic, objavljen pa je bil julija 2015. Na naročilo v okvirni vrednosti med 40 in 50 milijonov evrov je prišlo toliko revizijskih zahtevkov, da so lahko šele po 19 mesecih odprli ponudbe, razpisna komisija pa ima zdaj 90 dni časa za končni izbor. »S tem bo dosežena popolna transparentnost naročanja za vse bolnišnice,« je dejala ministrica, ki težko ocenjuje, koliko bodo s skupnim javnim naročanjem prihranili.

Spet obvezna vojaščina?

Predlog DeSUS-a, ki je v soboto za predsednika spet izvolil Karla Erjavca, o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka za največ tri mesece, je v javnosti naletelo na odobravanje, so pokazale nekatere opravljene ankete. Več pomislekov je v ostalih političnih strankah in v strokovni javnosti, med drugim tudi zaradi finančnih posledic, še vedno pa so živi spomini na čas pred profesionalizacijo vojske, ko so se številni izogibali služenju vojske oziroma so se množično odločali za ugovor vesti. Medtem Slovenska vojska načrtuje do 600 novih zaposlitev, za toliko pa dopolnjuje tudi prostovoljno pogodbeno rezervno sestavo.