Orgličarji iz Sore

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / petek, 24. februar 2017 / 17:50

Za Sorške orgličarje pravijo, da so slovenska posebnost. Z učenjem igranja na orglice so začeli brez glasbenega predznanja, skupaj so več kot šest let, med njimi je skoraj petdeset let razlike, kot edini v Sloveniji pa imajo tudi podmladek, sestavljen iz osmih osnovnošolcev. Nastopajo doma in v tujini.

Sora – Orglice ali ustna harmonika je glasbilo, ki ga najdemo v številnih slovenskih domovih. Še posebno majhni otroci nanje radi igrajo. V Sori pri Medvodah pa so se pred leti odločili, da se igranja na orglice lotijo resneje, a še vedno na ljubiteljski ravni. V KUD Oton Župančič Sora so zelo aktivni Sorški orgličarji in njihov podmladek. Kot celota so zagotovo slovenska posebnost.

Na orglice lahko igra vsak

Ob našem obisku je osem osnovnošolcev pod umetniškim vodstvom Marjana Urbanije v eni sobi igralo Belo snežinko, v drugi pa so »starejši«, katerih umetniški vodja je od marca 2013 prof. Damir Fajfar, igrali Venček Avsenikovih. Igranja na orglice so se začeli učiti pred dobrimi šestimi leti. »Prvi seminar je bil oktobra 2010, vodil ga je gospod Vladimir Hrovat, naslednje leto smo se odločili, da bomo nadaljevali z učenjem. To je pomenilo, da bi igrali kot skupina. Bili smo brez glasbenega predznanja, tako da smo se najprej seznanili z notnim opismenjevanjem,« je pojasnila Zdenka Bergant, vodja sekcije Sorški orgličarji. V skupini poleg nje igrajo še Marija Strajnar, Klara Burgar, Silva Peternel, Fani Krajnc in Lojze Bergant in Damir Fajfar. So ena starostno najbolj mešanih zasedb, saj je med najstarejšo in najmlajšo pol stoletja. »Orgličarskih skupin v Sloveniji ni veliko in nas dobro poznajo. Smo posebnost, da smo kot skupina skupaj že toliko let, poleg tega pa imamo po mojem vedenju kot edini v Sloveniji tudi podmladek,« pravi Bergantova. Imenuje se Podmladek Sorških orgličarjev. »Začeli smo maja 2014. Na začetku jih je bilo štirinajst, jedro je ostalo, nekaj pa jih je prenehalo z igranjem. Skupina šteje osem članov, z izjemo enega so vsi zraven od začetka. Za nami je okrog sto ur vaj. Učenje se je začelo z osnovami dihanja na orglice, delali smo po zvezku Moje prve orglice, po dveh, treh vajah so že igrali osnovne melodije, kot so Majhna sem bila, Čuk se je oženil, skratka otroške ljudske pesmi. Sedaj igrajo tudi že popularne, narodno-zabavne, pa kantri ... Na orglice se da zaigrati različne glasbene zvrsti, sploh sedaj, ko igrajo na kromatične orglice. Začeli so z diatoničnimi,« je povedal Urbanija, ki prihaja iz Loke pri Mengšu in je eden najbolj znanih slovenskih orgličarjev.

Orgličarji in folkloristi

S podmladkom so v Sori začeli z željo, da bi v folkloro, ki ima v kraju še precej daljšo tradicijo, vpeljali tudi orglice. In zanimivo je, da so z izjemo enega vsi mladi orgličarji tudi folkloristi. »Bila sem v četrtem razredu, ko naju je s sestro oči, ki je igral na orglice, prepričal, da začneva tudi medve. V šolo je prihajal Vladimir Hrovat in nas učil. Zelo mi je všeč,« je dejala Staša Pelko. Njena sestra Katarina pa je dodala nekaj besed na temo nastopov: »Zelo veliko nastopamo, tako v občini kot zunaj nje. Udeležimo se tudi festivalov. Bili smo v Mokronogu, na Mirni.« Poleg dveh sester sta v skupini tudi dva brata: Timotej in Benjamin Avsec. »Sošolcem je malo smešno, da igram orglice, ko pa nastopim, jim je všeč. Izraz orglice poznajo, ustna harmonika pa večinoma ne,« je pojasnil Benjamin. Timotej pa je odgovoril na vprašanje o zanj najljubši skladbi: »Cvetje v jeseni. Je zahtevna, a sem jo kar hitro osvojil.« V šoli se je z orglicami seznanil tudi Nejc Kržišnik: »Orglice je že prej igral stric. Dobro je, da znam kaj zaigrati nanje. Tudi doma vadim.« Da gredo orglice in folklora dobro skupaj, je potrdil Domen Mesarič, ki igra tudi na diatonično harmoniko. Pravi »multiglasbenik« pa je Ažbe Perme: »Orglice sem izbral, da bi znal igrati na še en instrument več. Igram kitaro, klavir, ukulele, harmoniko, violino.« Mladi orgličarji pravijo, da se igranja na orglice lahko nauči vsak. »Kupi naj zvezek Moje prve orglice in igra. Je zabavno,« je dodala Petra Dolenec.

V repertoarju več kot štirideset skladb

»Je pa to eno samo ljubo garanje,« ugotavljajo starejši orgličarji, ki jih druži ljubezen do glasbe, orglic, še zlasti pa so zadovoljni, če so skladbe všeč tudi ljudem. »Veliko nastopamo tako doma kot v tujini. Naši poslušalci so kar navdušeni pa tudi na tekmovanjih smo dobro ocenjeni. V vseh teh letih smo si ustvarili ime. To je zasluga predvsem našega umetniškega vodje Damirja, ki za nas priredi večino skladb,« je dejala Bergantova, ki si na začetku ni mislila, da bodo ostali tako dolgo skupaj. »Ko sem se vpisala, sem bila prepričana, da bom obiskala le tečaj. Potem pa se je nadaljevalo. Naš cilj je, da se bomo imeli še naprej lepo in pokazali, da se da s tem majhnim inštrumentom veliko narediti. V šestnajstih luknjicah je 64 tonov, ki jih je treba z dihanjem skozi instrument oživiti in pravilno obarvati. V našem repertoarju je že več kot štirideset skladb – od zimzelenih popevk, ljudskih do tujih uspešnic.«