Pomagal ustvariti žito prihodnosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. februar 2017 / 18:07

Botaniku in ljubitelju slovenske narave in gora dr. Franu Jesenku so v Muzejskem društvu Škofja Loka posvetili letošnji prvi Blaznikov večer. Jesenkovo življenjsko pot sta predstavila prof. dr. Darja Ačko Kocjan iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Matjaž Hafner iz Škofje Loke.

»Genetik in prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi Fran Jesenko je s svojimi raziskavami prvih križancev dveh krušnih žit, pšenice in rži, odigral pomembno vlogo pri nastanku komercialne tritikale,« je v zvezi z njegovim delom poudarila Darja Ačko Kocjan. Tritikala, ki jo je slovensko mogoče poimenovati pšenrž, je bila po njenih besedah do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja bolj botanična zanimivost in jo še danes kmetje kljub dobrim krušnim lastnostim uporabljajo predvsem za krmljenje prašičev in goveda. »A zaradi vrste pozitivnih lastnosti, zlasti tolerantnosti na neugodne rastne razmere, sušo in mraz ter povzročitelje bolezni je vse bolj pomembna v svetovni pridelavi žit,« je še pojasnila in dodala, da ob vse daljših in izrazitejših zgodnje poletnih sušah številni žlahtnitelji menijo, da je tritikala krušno žito prihodnosti.

Darja Ačko Kocjan je uvodoma orisala življenjsko pot Frana Jesenka, ki se je rodil leta 1875 v Škofji Loki. Po končanem študiju na dunajski univerzi je postal vzgojitelj otrok v bogatih družinah, s čimer je dobil priložnost prepotovati vso Evropo ter Egipt in Arabski polotok, kjer je preučeval botaniko doline Nila in puščavske rastline. Leta 1908 je postal asistent na dunajski univerzi, ob svojem delu je objavljal številne znanstvene članke s področja genetike, predvsem križanja rži in pšenice ter tako postal eden od pionirjev raziskav na tritikali. Njegovo znanstveno delo je prekinila prva svetovna vojna, po vojni pa so ga imenovali za rednega profesorja botanike na Univerzi v Ljubljani. Sodeloval je pri ustanovitvi žlahtniteljske postaje. »S svojim raziskovalnim delom je poskušal pomagati slovenskim kmetom do kakovostnejših pridelkov, čeprav v njegovem času niso nastale nove sorte,« je pojasnila Darja Ačko Kocjan. Še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so tritikalo sejali zgolj na majhnih površinah, v preteklem letu je bilo po njenih besedah s tritikalo v Sloveniji posajenih približno 4500 hektarjev njiv. Za primerjavo je navedla, da rž sadijo na približno tisoč hektarjih, pšenico pa na trideset tisoč hektarjih. »Tritikala se širi, ker ima zelo dober pridelek, njena hranilna vrednost je zelo visoka,« je še pojasnila Darja Ačko Kocjan in dodala, da genetske in tehnološke meje njenega razvoja še niso dosežene.

Frana Jesenka je v nadaljevanju predstavila tudi kot velikega ljubitelja planin in naravovarstvenika. V dolini Triglavskih jezer je s svojimi študenti pogosto raziskoval planinsko floro in je bil eden izmed pobudnikov za razglasitev Triglavskega narodnega parka. Matjaž Hafner pa je o njem spregovoril kot o enem od pionirjev slovenskega razvoja smučanja. Med drugim je postal prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije. Poleti 1932 je po poškodbi hrbtenice, ko je omahnil v steni Komarče, umrl. Biotehniška fakulteta je po njem poimenovala priznanja za največje dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti s področja biotehniških ved. V zadnjih letih ob podpori Občine Škofja Loka v Sokolskem domu organizirajo Jesenkove dneve, na katerih podelijo Jesenkova priznanja. V Muzejskem društvu Škofja Loka so dvakrat, leta 2008 in 2013, predlagali postavitev njegovega obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov. Na Blaznikovem večeru se je Jesenka spomnila tudi hči Pavla Blaznika Marija Leskovar. »Moj oče je bil verjetno zadnji Ločan, ki je Jesenka videl živega, saj so se malo pred nesrečo srečali v Bohinju.«