Pod dežnikom čakajo na sonce

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

V Podružnični šoli v Podljubelju so pripravili razstavo miniaturnih dežnikov, kar zelo spominja na deževen november. Učenci bi priklicali sonce, pa tudi prve snežinke ...

Novembrski deževni dnevi so navdihnili učiteljico Natalijo Žnidaršič iz Podružnične šole Podljubelj, da so drugošolci in tretješolci pri likovnem pouku izdelovali miniaturne dežnike, potem pa so jih prejšnji teden razstavili na šolskem hodniku. Tudi v petek, ko smo si razstavo ogledali, je zunaj močno deževalo. »Naredil sem dva dežnika, enega rdečega in enega zeleno–belo–rjavega,« je povedal tretješolec Marcel Nemec. »V plutovinaste zamaške smo zabodli zobotrebce, potem pa jih prepletali z volno. Za dežnik sem izbrala pisane barve,« je razložila tretješolka Eva Raztresen.

Vreme je tudi snov, ki jo obravnavajo v petem razredu. »Učimo se o vremenskih pojavih, kako se meri vreme, predstavimo vremensko hišico …,« je povedala učiteljica Helena Ahačič. Pri njej doma imajo vremensko postajo, ki so si jo učenci ogledali od blizu. »Vremenska postaja je bele barve, ker če bi bila črna, bi se preveč segrela in ne bi kazala pravih temperatur,« si je zapomnila petošolka Nadja Nemec. »Vremenska postaja poleg temperature meri tudi hitrost vetra, zračni pritisk …,« je dodal četrtošolec Matijan Benedik.

In kaj počnejo otroci, ko zunaj dežuje? »Pokličem prijatelje, pa igramo igro Catan ali strateško igro Risk,« je povedal petošolec Blaž Georgiev, njegov sovrstnik Tilen Švab pa je dejal: »Berem knjige, trenutno Umazanega Bertija.« Dežja niso preveč veseli, in ko smo tretješolce vprašali, ali jim čofotanje po lužah ni všeč, so odraslo dejali, da so za to že preveliki. Poleg tega, kot je povedal Tilen: »Ko je deževno, oblačno, sem bolj zaspan, manj se mi ljubi. Ko je lepo vreme, sem vesel.« Učiteljica Helena Ahačič je dodala, da tudi njo slabo vreme uspava, vendar: »Ko stopim v razred, me zaspanost v trenutku mine, ker imamo veliko dela.« So pa vsem všeč barve jeseni. »Rada imam rdečo, rumeno, zeleno. Jeseni so te barve zelo lepe, zelena tudi spomladi,« je dejala petošolka Tinkara Grm. Ko ne dežuje, je jesen prav lepa za sprehod, se je strinjala tudi četrtošolka Daša Černilec: »S prijateljico greva večkrat na Čižov k njeni stari mami, ki naju uči kuhati.«

»V šoli imamo tudi planinski krožek, smo šli že na Hleviško planino, pa do Aljaževega doma v Vratih, na Malo planino … Zanimivo je, veliko vidimo in novega doživimo,« je dejal Matijan. Vsi pa prav težko že čakajo sneg. »V zadnjih letih ga je več v Kranju kot pri nas pod hribi. Ko pa zapade, gremo z učenci dopoldne k »sosedi« na hribček, pa se sankamo,« je povedala učiteljica. Kot so še dodali učenci, je v kraju in okolici pozimi kar precej sankaških prog in priložnosti še za druge zimske radosti …