Iskrice na smučeh

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 18. februar 2017 / 11:19

Na Voglu se je nedavno končala tretja akcija Šolar na smuči, ki si jo je zaradi upada zanimanja otrok za smučanje domislil Uroš Zupan iz RTC Krvavec. Letos so v petih smučarskih središčih brezplačno smučanje omogočili že več kot 2500 otrokom, kar šestdeset odstotkov jih je prvič stalo na smučeh. Načrte imajo še ambicioznejše: brezplačen smučarski dan omogočiti celi generaciji slovenskih četrto- oziroma petošolcev, katerih število se giba med 17 in 20 tisoč. Zupan namreč verjame, da lahko prav s tako akcijo za smučanje navdušijo čim več otrok, ki ves trud ob koncu smučarskega dne poplačajo z iskricami v očeh.

Razlogov, da se s smučanjem, ki velja za slovenski nacionalni šport, ukvarja manj otrok kot včasih, je več. Medtem ko je nekoč večina otrok prve smučarske zavoje naredila na bregovih za domačo hišo, za to danes nimajo več veliko priložnosti, saj so zime precej manj radodarne s snegom. Smučanje je poleg tega postalo precej drago in zato za marsikatero družino nedosegljivo. Za nameček je z uvedbo devetletke izvedba smučarskih šol v naravi za šole postala neobvezna, vse manj šolarjev odhaja tudi na športne dneve na smučiščih. V zadnjih letih smo priča tudi zatonu manjših smučišč, ki so za ugodno ceno mladim smučarjem omogočala povsem solidno smuko. Številni otroci so tako prikrajšani za smučarske užitke, a kot na vsakem področju k sreči tudi tu obstajajo pozitivni zgledi.

K večji dostopnosti smučanja za otroke veliko prispevajo cenovno dostopnejša majhna smučišča. Eno takih, kjer še vztrajajo, je smučišče Rudno v Železnikih, ki je najbolj znano prav po smučarskih tečajih za otroke; zadnje sezone imajo po okoli 250 tečajnikov. Ob lepih dnevih naštejejo tudi 150 individualnih smučarjev, kar je za takšno smučišče lepo število. Rudno je torej lep primer, da lahko še vedno, kljub neugodnim zimam, uspešno obratujejo tudi majhna smučišča. Za to imajo sicer povsem svoj recept. Za smučišče skrbi lokalno športno društvo z okoli sto člani, ki prostovoljno delajo kot žičničarji, nadzorniki, reševalci in drugo osebje na smučišču, celo kot učitelji smučanja, ki jim je društvo plačalo zgolj izobraževanje, pojasnjuje njihov predsednik Mirko Gartner in dodaja, da ves prihodek vložijo nazaj v smučišče. Ne nazadnje jih že elektrika za umetno zasneževanje in nafta za teptalnik snega na sezono staneta deset tisoč evrov. Če bi torej članom plačevali njihove ure, lahko smučišče kaj hitro zaprejo. Česar pa si v društvu ne želijo, saj je njihov glavni cilj, da imajo otroci možnost rekreacije, da so veliko na zraku in ne vedno za računalnikom.