Koroška postaja (samo) nemška

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. februar 2017 / 14:21

»Samo v času nacizma je bila nemščina edini uradni jezik na Koroškem,« je v torek na protestu pred poslopjem deželne vlade na Koroškem dejal odvetnik Rudi Vouk, ki je v preteklosti s svojimi pritožbami na ustavno sodišče dobil številne pravde v korist slovenščine. Koroška vladajoča koalicija socialdemokratov, Zelenih in ljudske stranke je dober teden pred zaključkom razprave o novi deželni ustavi na zahtevo Ljudske stranke v predlog ustave na novo zapisala, da dežela Koroška priznava določilo osmega člena zvezne ustave, ki govori o kulturni in jezikovni pestrosti, kar se na Koroškem nanaša na slovensko narodno skupnost, in da je treba jezik, kulturo in kulturno dediščino spoštovati, varovati in prepoznavati. V peti člen nove deželne ustave pa so na zahtevo predsednika ljudske stranke za Koroško Christiana Bengerja, ki je tudi kulturni referent dežele, presenetljivo zapisali, da je »nemščina edini deželni jezik in jezik zakonodajalca, ne glede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi pa tudi izvršilni jezik«. Zapisano je osupnilo Slovenca na Koroškem in tudi precejšen del koroške javnosti, saj je bilo pred tem v predlogu ustave zapisano, da »skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri«. Narodni svet koroških Slovencev, Zbor narodnih predstavnikov pri Narodnem svetu, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza so bili nad novim besedilom ustave ogorčeni. Sonja Kert Wakounig je zapisala, da gre za zaničevanje slovenščine, dr. Janko Malle pa je dejal, da gre za degradacijo slovenščine in odpravo jezikovne enakopravnosti. Katoliška akcija je v izjavo zapisala, da je sklep o nemščini kot edinem deželnem jeziku nesprejemljiv, saj se je krška oziroma celovška škofija že leta 1972 na sinodi odločila za sožitje Slovencev in Nemcev, pa tudi sedanji škof Schwarz je do Slovencev zelo spoštljiv.

Zastopniki slovenskih organizacij so v torek dopoldne posredovale zahtevo, da se mora v ustavo vrniti odgovornost občin za spoštovanje jezikovne različnosti in da je slovenščina poleg uradne nemščine deželni jezik na območju, za katerega velja zakon o dvojezičnem šolstvu. Ali bo slovenski predlog sprejet, je tvegano ugibati, saj je za sprejem deželne ustave v deželnem zboru potrebna dvotretjinska večina, te pa socialdemokrati in Zeleni brez glasov ljudske stranke nimajo.