Vlaganja v gozd se obrestujejo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 17. februar 2017 / 10:46

»Nekateri lastniki imajo mačehovski odnos do gozda in jim gre le za to, kaj bodo odsekali. A z gozdom je tako: če vanj nič ne vlagaš, tudi ne moreš od njega veliko pričakovati,« pravi Franc Kavčič iz Podlonka, dobitnik priznanja za skrbno gospodarjenje z gozdom.

Podlonk – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda, po enega v vsaki območni enoti. V kranjski območni enoti je za lani (na slovesnosti v Mojstrani) priznanje prejel Franc Kavčič, gospodar na hribovski kmetiji Pr' Markot v Podlonku v občini Železniki. Kmetija obsega 49 hektarjev zemljišč, od tega 44 hektarjev gozda in pet hektarjev kmetijskih zemljišč. Nekdaj je bila še bistveno večja, obsegala je več kot osemdeset hektarjev, a je Frančev praded skoraj polovico zemljišč prodal, da je lahko v bližnji grapi postavil žago venecijanko, ki je obratovala vse do 1962. leta. Franc je že v novejšem času posest nekoliko povečal, na Jelovici se mu je ponudila priložnost in je kupil sedem hektarjev po vetrolomu opustošenega gozda, v katerem ne sedanji in ne prihodnji rod še ne bosta sekala vrednega lesa.

Cena ne sme biti edino merilo

Ko je leta 2001 postal gospodar na kmetiji, je bilo v hlevu še nekaj živine, a pet let kasneje so z živinorejo zaključili. Hlev so preuredili v skladišče in v garaže, za spodnje prostore še razmišljajo, za kaj bi jih lahko koristno uporabili. Ko je Franc ostal brez službe v Alplesu, v njem je delal devet let, in kasneje tudi brez posla, v okviru katerega je za Alples žagal les in izdeloval polizdelke, se je bolj posvetil gozdarstvu in storitvam, ki so povezane z gozdarstvom in gradbeništvom. Kot samostojni podjetnik se ukvarja s posekom in spravilom gozdnega drevja, z gradbeno mehanizacijo (ima dva bagra) gradi in obnavlja gozdne prometnice. Že dvajset dela kot podizvajalec v državnih gozdovih, s katerimi so po koncesijski pogodbi nekdaj gospodarila gozdna gospodarstva, od lani dalje pa družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest je z družbo že podpisal pogodbo, v kratkem pričakuje še pogodbo za posek in spravilo drevja. »Ni dobro, da je na razpisih za izbor izvajalca del cena edini kriterij, bolj bi morali upoštevati reference,« pravi Franc in poudari, »mi povsod delamo tako, kot bi delali v svojem.«

Usodni žled v zimi 1996/1997

Markotova posest je za slovenske razmere malo razdrobljena, obsega vsega pet parcel, največja med njimi meri 21 hektarjev in se razteza okrog domačije. Gozdove, v katerih prevladujeta smreka in bukev, je zelo prizadel žledolom v zimi 1996/1997, takrat so morali posekati in pospraviti blizu dva tisoč kubičnih metrov drevja. Odtlej so redno sečnjo zmanjšali, na leto posekajo le od 60 do 70 kubičnih metrov smreke in okrog 60 kubičnih metrov bukve. Odkar so žagarstvo pred sedmimi leti opustili, smrekove hlode prodajo, iz bukovine pa naredijo drva. »Žled, ki je bil pred tremi leti, nam je, hvalabogu, prizanesel, prizadel je le od 20 do 30 kubičnih metrov drevja. Tudi lubadar nam za zdaj ni povzročil škode. Lani smo odkrili le dve manjši žarišči in posekali 16 kubičnih metrov lubadark. Pozna se, da tudi v sosednjih gozdovih pazijo na to, da se jim lubadar ne bi razmnožil, sicer pa je tako, da drug drugega obveščamo o odkritju žarišč ali o tem kar neposredno obvestimo revirnega gozdarja,« pravi Franc in doda, da jim veliko škodo povzroča jelenjad.

Jelenjad zelo otežuje pomlajevanje sestojev

Prvič so škodo po jelenjadi beležili po žledolomu v zimi 1996/1997, odtlej dalje jo občutijo vsako leto. »Jelenjadi je občutno preveč, odstrel bi morali povečati najmanj za dvakrat. Videvam cele trope jelenov, tudi po devet, deset skupaj, kako se pasejo na travnikih, se sprehajajo po dvorišču ali se ponoči včasih tako derejo, da še spati ne moremo. Prve košnje ni, vso travo pojedo, v gozdu je škoda še večja. Naravno pomlajevanje gozdov je zaradi tega zelo oteženo, pogozdovanje je smiselno le, če površino ogradimo. Če bo šlo tako naprej, dva rodova ne bosta sekala smreke. Le enkrat smo škodo prijavili, a še takrat se z odškodnino nismo strinjali in bi se morali tožariti ... Mislim, da tudi zimsko krmljenje ni koristno, saj s tem le privabljajo jelenjad, da se koncentrira na enem mestu in tam povzroča še večjo škodo,« pravi Franc in dodaja, da so pred kratkim v bližini opazili še sledi medveda in da se na tem območju pojavlja tudi volk.

»Samo kmetija nam ne zagotavlja dovolj dohodka. Če bi, na primer, dobili koncesijo za 150 hektarjev državnih gozdov, bi bilo dovolj dela za dva,« pravi Franc in pove, da so mu pri delu glede na zmožnosti v veliko pomoč družinski člani. Družina je sedemčlanska: Franc, žena Helena, ki še hodi v službo, trije sinovi – Grega je zaposlen pri očetu, Anže se šola za avtomehanika in Dejan za mizarja, hčerka Anita, ki je še osnovnošolka, ter Frančeva mama Pavla.