Ustvarjalni in zagnani člani KUD Ampus na razstavi v fužini Germovka / Foto: Luka Rener

Domišljijo kujejo na nakovalu

Fantazijski junaki iz Gospodarja prstanov, Hobita ... so obiskali fužino Germovka. Izjemni kostumi in rekviziti so delo članov KUD Ampus. Še letos bodo presenetili z nečim novim, pravo tržiško zverino.

Člane tržiškega Kulturno-umetniškega društva (KUD) Ampus odlikujejo kovaška, kiparska, slikarska, ob­likovalska in glasbena zna­nja, ki predstavljajo podlago umetniškim interpretacijam za izdelavo unikatnih kostumov, rekvizitov in orožja iz Gospodarja prstanov, Hobita in drugih domišljijskih svetov. Nekaj teh avtorskih instalacij so postavili na ogled v prenovljeni fužini Germovka, ki je najstarejša ohranjena kovaška delavnica v Tržiču. »Za kostume, ki so iz različnih materialov, tudi železa, smo se morali tudi sami naučiti kovaških znanj. V vsak kostum je vloženih ogromno ur, v enega orka zagotovo štiristo, petsto ur. V eno spleteno verižno srajco za viteza je bilo v mesecu in pol vsak dan za pet ur dela, vsak detajl je narejen ročno, verižna srajca pa tehta približno dvajset kilogramov. Seveda so kakšne maske narejene tudi iz lažje umetne mase, ki na pogled deluje enako, kot težka železna. Približno pet nas je zagrizenih navdušencev, ki se tega ustvarjalnega dela lotimo, v društvu pa nas je nekaj več kot dvajset članov,« je povedal Anže Bizjak, predsednik KUD Ampus. Kostumi, ki izpolnijo vsa pričakovanja, so v velikosti odraslega človeka, in niso nobeni računalniški triki. Prva maska, ki so jo izdelali, je bil čarovniški kralj iz Angmarja, enega izmed poveljnikov Sauronove vojske v Gospodarju prstanov. Tako kot v literarni predlogi ali na filmskem platnu člani KUD Ampus ustvarjajo zlobne in dobre like, kot sta škrata, varuha prestola. Prestol, visok skoraj štiri metre in s kristalom na sredini, je tisti, okrog katerega se buri domišljija na razstavi v Germovki.

Čopič in kladivo

Ampusovci imajo za ust­varjanje fantazijskih junakov svoj kotiček v gradu Neuhaus, ki deluje malo skrivnostno in zapuščeno, v dru­štvene prostore pa vodijo težka črna vrata. »V logotipu društva je nakovalo (ampus) z violinskim ključem, nad nakovalom sta prekrižana čopič in kladivo. Vse to ponazarja lastnosti, spretnost in dejavnost članov društva,« je pojasnil Anže. Večinoma so člani društva Tržičani, je pa zanimivo, da so še po nekaj letih delovanja v domačem mestu najmanj znani. »Naša zgodba se je začela s pustom, ko smo razmišljali, v kaj bi se zamaskirali. Izkazalo se je, da je sprehod v pustni povorki premalo, potrditev, da delamo dobro, pa smo dobili z izrednim zanimanjem nad našimi kostumi in rekviziti na Nizozemskem, kjer poteka največji fantazijski festival v Evropi. Terry English, ki izdeluje oklepe za Hollywood, je bil čisto navdušen,« se odzivov spominja Anže. Ko je v slovenske kinematografe prišla trilogija Hobit, so ampusovci izdelali še nekaj kostumov za to priložnost in nastopali na predpremierah. V Ljubljani tudi že nekaj let v jesenskem času poteka konvencija znanstvene fantastike Na meji nevidnega, kjer KUD Ampus niti najmanj ni bil neviden, ampak nagrajen s priznanji za najboljše kostume.

Dvanajst metrov dolga kovinska zverina

Za različne priložnosti maske in kostume člani društva tudi sami oblečejo. Nazadnje so sodelovali na tradicionalnem koncertu Pihalnega orkestra Tržič decembra lani, ko je bila rdeča nit koncerta filmska glasba, tudi iz Gospodarja prstanov, Hobita, Igre prestolov, ki so jo ampusovci scensko popestrili. Jeseni so sodelovali v Šentrupertu na največjem srednjeveškem festivalu v Sloveniji s spektakularno sr­e­dnjeveško bitko.

»Zdaj delamo zmaja iz legende o nastanku Tržiča. To bo štiri metre visoka in dvanajst metrov dolga kovinska zverina, ki bo stala nasproti avtobusne postaje v Tržiču. Še letos bo dokončan. Projekt v veliki meri sofinancira Občina Tržič, zraven smo pritegnili še nekaj sponzorjev. V bližnji prihodnosti želimo dati vsebino tudi ruševinam gradu Gutenberg (Hudi grad) v Tržiču, verjetno s kakšnim srednjeveškim festivalom,« je nekaj načrtov razkril Anže Bizjak. Za ta načrt in še kakšnega zraven pa v društvu potrebujejo nove pridne, ustvarjalne, zagnane člane.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 13. marec 2021 / 17:16

Manj brezposelnih

Kranj – Po treh mesecih rasti se je februarja brezposelnost v Sloveniji zmanjšala. Na Gorenjskem se je v primerjavi z januarjem zmanjšala za 5,5 odstotka, na 6302 brezposelnih, v primerjavi z lansk...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 17. februar 2017 / 07:00

Vijuganje med količki, kulinarika na plaži in avtomobilski adrenalin v Kranjski Gori

Kranjska Gora bo jutri, 18. februarja, poleg še kakšnega zanimivega dogodka gostila tudi že 15. Lions Ski Open, ki ga organizira Lions klub Bled Golf. Gre za dobrodelno zimsko prireditev, veleslalo...

Razvedrilo / petek, 17. februar 2017 / 20:20

Smo pač malo posebna oddaja

Ustvarjalci Sveta na Kanalu A so v začetku februarja upihnili deseto svečko. Prva oddaja je bila na sporedu 5. februarja 2007, do danes pa se jih je zvrstilo že blizu 2600. Voditelj in že sedmo leto t...

Žirovnica / petek, 17. februar 2017 / 18:26

Medena noč za veleposlanico Honey

Vrba – Prešernovo rojstno hišo v Vrbi je pred dnevi obiskala britanska veleposlanica Sophie Honey. Na njeno željo je obisk potekal brez protokola, v sproščenem vzdušju so jo sprejeli župan Leopold...

Železniki / petek, 17. februar 2017 / 18:25

Najbolje živijo v Železnikih

Železniki – Med 211 slovenskimi občinami se najbolje živi v Železnikih, je pokazala analiza revije Moje finance, kjer so se na podlagi statističnih podatkov znova lotili ugotavljanja, kje v Sloveni...

Cerklje na Gorenjskem / petek, 17. februar 2017 / 18:24

Krožišče v Cerkljah

Cerklje – Že proti koncu letošnjega leta bodo morda Cerklje dobile krožišče. Krožni promet bo razbremenil eno glavnih križišč Slovenske ceste, ki pelje skozi središče vasi, ter Ceste v Polico in Ce...