Med sosedi 87

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 27. april 2008 / 06:00

Melhior Verdel, rojen leta 1936 v Koprivni nad Železno Kaplo, je med najbolj znanimi prebivalci Borovelj.

Občina mu je pred leti upravičeno podelila zlato odlikovanje za zasluge pri razvoju občine, kar je bilo za marsikoga glede na dejstvo, da je boroveljska občina pretežno nemško govoreča, veliko presenečenje. Je občinski svetnik, izvoljen na listi Slovenske volilne skupnosti. S te liste je bil za občinskega svetnika izvoljen tudi znani boroveljski zdravnik dr. Franz Wutti. Melhior Verdel od leta 1957 naprej sodeluje pri vodenju Posojilnice bank Borovlje. Sedaj je predsednik njenega nadzornega odbora in ima veliko zaslug za uspešno poslovanje te slovenske denarne ustanove v Borovljah. Leta 1981 je bil v Slovencem ne preveč naklonjenem boroveljskem okolju izvoljen za predsednika Slovenskega prosvetnega društva. Predsednik je bil do lani, ko so člani zelo dejavnega društva za predsednika izvolili njegovega sina Romana, znanega koroškega glasbenika in zborovodja. Velike zasluge ima pri ustanovitvi dvojezičnega otroškega vrtca, ki mu je občinski svet dolgo nasprotoval. Danes je vrtec v hiši sredi mesta zaseden že za dve leti naprej, za svoje delovanje pa je prejel priznanje Evropske unije. Uspešno delovanje društva in vrtca je izboljšalo položaj Slovencev v občini Borovlje.

Slovensko prosvetno društvo Borovlje, ki ima prve začetke v letu 1870, pravi predhodnik pa je bilo Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo za Podljubelj in okolico iz leta 1905, je še posebej ponosno na obnovo Cingelčeve hiše na Trati v bližini Borovelj. V prostorni okrog 500 let stari hiši ob nekdaj glavni cesti med Borovljami in Železno Kaplo so bili nedeljska posojilnica, ki je bila odprta nekaj ur pred in po maši, gostilna in tudi trgovina. V njej so do druge svetovne vojne delovala razna društva in puškarska zadruga. Po vojni so v njej stanovali angleški vojaki, do leta 1983 pa je bila v njej znova posojilnica. Raziskovalci izvora hišnega imena Pri Cingelcu domnevajo, da izvira iz cingljanja zvoncev na konjskih vpregah, ki so jih privezovali ob gostilni. Propadajočo hišo je leta 1989 od boroveljske posojilnice odkupilo Slovensko prosvetno društvo in jo do leta 1990 preuredilo v najbolje urejeni kulturni dom v okolici Borovelj. V njem nastopajo tudi nemške kulturne skupine, kar prispeva k sožitju med obema narodoma in kulturama v občini. Posebnost Cingelčeve hiše je tudi muzej posojilništva in hranilništva z izvirno opremo, tudi z 800 kilogramov težko blagajno. Tudi zanj vzorno skrbi Melhior Verdel.