Karierni svetovalec Uroš Kopavnik svetuje mladim, naj že v času šolanja svoj prosti čas izkoristijo za pridobivanje dodatnih referenc, s katerimi bodo postali bolj zaposljivi. / Foto: Tina Dokl

Diploma je premalo

Pri izbiri ustrezne šole naj imajo poklicne želje mladega večjo težo od zaposlitvenih možnosti, pravi Uroš Kopavnik, vodja Kariernega središča Kranj pri območni službi zavoda za zaposlovanje.

Vem, da je zelo težko napovedati, pa vendar: kateri so po vašem poklici prihodnosti?

"Da bom čim bolj točno odgovoril, bom raje izpostavil kompetence prihodnosti. Poklici prihodnosti bodo vključevali znanje tujih jezikov, opravljanje različnih storitev za starejše, ki jih je vse več, in informacijsko tehnologijo, torej fleksibilnost pri uporabi računalnika. Za te tri kompetence si upam trditi, da bodo iskane čez pet in tudi deset let. Daleč bolj pomembno pa je vprašanje, kaj je mlademu všeč in ne, kje bo dobil zaposlitev. Glede slednjega se običajno s starši najbolj pregovarjamo. Otrokom seveda želijo stabilno prihodnost, a zaposljivi bodo tisti kadri, ki bodo res vedeli, kaj jim je všeč, kaj delajo zelo dobro, kje so tiste iskrice."

Kolikšen vpliv na izbiro izobraževalnega programa naj imajo torej zaposlitvene možnosti?

"Prav je, da se razmišlja o možnostih na trgu dela, ne nazadnje potrebujemo neko varnost, a na končno odločitev bi morale večji vpliv imeti želje in sposobnosti posameznika. Čeprav je trg nasičen z določenimi profili, sem prepričan, da bo na primer ekonomist, ki ima rad številke, ki počne kaj podobnega tudi v prostem času, ki zna povedati, kaj praktičnega se je naučil na fakulteti, in ima še pravi odnos, kar pa je ključno, v dveh do treh mesecih dobil ne samo eno možnost, ampak bo lahko celo izbiral med njimi. Slediti je treba svojem veselju in zanimanju ter že med izobraževanjem začeti razmišljati, s čim postati boljši od konkurence na trgu dela. Že prek študentskega dela je možno dobiti različne reference, pohvale, formalna potrdila."

Tudi prostovoljno delo je lahko lepa referenca …

"Res je, saj pokaže naše vrednote in moder delodajalec zna to ceniti, mogoče celo bolj kot formalno izobrazbo. Mladi se na trgu dela ne morejo pohvaliti s 25 leti delovne dobe, imajo pa druge prednosti: študentsko delo, teoretično podkovanost, pristno željo in motivacijo po delu, kar je daleč največja prednost. Od mladih se ne pričakuje, da so kar takoj vrhunski strokovnjaki, temveč da so učljivi, odprti za stvari, da imajo sveže ideje in predvsem, da imajo pravi odnos, da so zanesljivi. Važno je, da imajo kaj pokazati, in to ne samo diplome. Diplomantov je ogromno, a niso vsi enaki. Zavedati se morajo, da lahko sami ogromno storijo, da bodo bolj zaposljivi in zanimivi za delodajalce, a če začnejo o tem razmišljati pol leta po diplomi, je prepozno. Že pred tem je treba biti odgovoren do sebe in svojega prostega časa. A nekdo, ki ne gre niti ven in je ves čas na računalniku, ki ne zna niti staršem ali drugim pomagati in ne vidi v tem neke vrednosti, se mora pa vprašati, kje se vidi in kaj hoče iz sebe narediti."

Ali lahko mladi po nasvet glede nadaljevanja šolanja pridejo tudi k vam?

"Seveda. Za šolajočo mladino, ki ne ve, kam bi se usmerila, imamo poseben interesni test Kam in kako?, ki je sicer dostopen tudi na spletni strani, vsekakor pa priporočam osebni obisk. Z učencem se najprej pogovorim, kaj počne v prostem času, kaj ga veseli, da vidim, katere kompetence usvaja in pri katerem poklicu bi te prišle prav. Nato izpolniva test, sestavljen iz 120 enostavnih vprašanj, program pa sestavi nabor poklicev, ki so kompatibilni z odgovori. Primerjam ga še s svojimi ugotovitvami, nato pa se pogovorimo o prednostih in slabostih posameznih poklicev ter izobraževalni poti, ki vodi do njih. Obisk kariernega središča svetujem tudi študentom, ki jim svetujemo, kako izkoristiti prosti čas za nabiranje kompetenc, da bodo po koncu študija lažje dobili delo. Samo diploma je res premalo."

Po katerih kadrih pa je trenutno največ povpraševanja?

"Trg dela ne miruje, zato je prav, da vemo, da možnosti so. Danes je na Gorenjskem skoraj petsto prostih delovnih mest za kadre različnih ravni izobrazbe. Največ povpraševanja je po delavcih v proizvodnji na vseh ravneh: od običajnega dela za tekočim trakom do razvijanja, kjer so potrebni elektrotehniki in strojni profili. Stalno je na voljo delo v gostinstvu in turizmu, potrebe so po mesarjih, prodajalcih, voznikih … Pri kadru na višji ravni izobrazbe pa so iskani inženirji iz področja strojništva, elektrotehnike, tudi zdravniki in ostali zdravstveniki …"

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 29. julij 2017 / 16:31

Simon Tadej Volbenk Grahovar in Dizmova bratovščina

V Tržiču se je 25. julija 1709 rodil slikar miniaturist Simon Tadej Volbenk Grahovar. Študiral je v Gradcu, od leta 1739 pa je bil deželni uradnik v Ljubljani. Kot eden od najuspešnejših s...

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...