Na cestah vsako leto devetsto trkov z divjadjo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 6. februar 2017 / 17:08

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju je v zadnjih petih letih na cestah vsako leto pri trkih z vozili poginilo v povprečju več kot devetsto divjadi – največ srnjadi, ki je tudi najštevilčnejša divjad.

Kranj – Lovska zveza Slovenije in direkcija za infrastrukturo pri ministrstvu za infrastrukturo sta sredi lanskega decembra podpisali dogovor o sodelovanju na področju zmanjšanja tveganj za trke z divjadjo na glavnih in regionalnih cestah. Po tem dogovoru bo direkcija zagotovila vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo beležil lokacije povožene divjadi in povezanost teh lokacij s podatki o glavnih in regionalnih cestah; lovska zveza pa bo tako zbrane podatke uporabljala za izvajanje monitoringa in nadaljnjih ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo. V lovski zvezi in direkciji so ob podpisu dogovora poudarili, da je cilj prepoloviti povoze divjadi in hkrati izboljšati varnost v cestnem prometu.

V Gorenjskem lovsko up­r­avljavskem območju, ki obsega štirideset lovišč in dve lovišči s posebnim namenom, so v zadnjih petih letih beležili na cestah na leto v povprečju okrog 920 trkov divjadi in vozil, v katerih je divjad poginila. Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, je najbolj izpostavljena srnjad, ki je tudi najštevilnejša parkljasta divjad v nižinskem območju, kjer tudi sicer poteka največ cest. Medtem ko so v obdobju 2000–2006 beležili od 800 do 900 povozov srnjadi na leto, je ta številka od leta 2007 dalje nižja, lani jih je bilo 608, kar je predstavljalo 15 odstotkov celotnega odvzema srnjadi iz lovišč na tem območju. »Upadanje števila povožene srnjadi je lahko posledica boljšega gospodarjenja, to je večjega odstrela, tudi srn in mladičev, lahko pa je to tudi eden od znakov upadanja številčnosti srnjadi v naravnem okolju,« pojasnjuje Miran Hafner in dodaja, da v nekaterih loviščih niso lani beležili niti ene povožene srnjadi na cestah, v nekaterih loviščih pa je bil delež izgub zaradi povozov na cestah zelo velik. V lovišču Kranjska Gora je predstavljal 45 odstotkov, v lovišču Šenčur 44 odstotkov in v lovišču Jesenice 38 odstotkov.

Medtem ko se srnjad zelo dobro prilagaja na motnje v okolju, se jelenjad kot divjad sredogorja in gorskega sveta bolj izogiba naseljem, prometnicam in nemiru. V zadnjih petih letih je bilo na cestah povoženo v povprečju petnajst jelenjadi na leto, največ na cestah v dolini Kokre, v Bohinju in Zgornjesavski dolini, občasno pa tudi na Kranjskem polju. Ker je jelenjad večja in težja od srnjadi, so tudi posledice trkov z vozili lahko hujše. In kako je z ostalo divjadjo? V zadnjih petih letih je pri trkih z vozili na cestah poginilo povprečno 148 lisic na leto, štirje divji prašiči, 56 jazbecev, okrog 40 kun, predvsem kun belic, in 52 poljskih zajcev. Pri jazbecih je bilo v času, ko je bolezen močno zdesetkala njihov stalež, tudi manj povozov, vsega 30 na leto, a potem, ko so se številčno opomogli, je spet tudi več trkov na cestah.