Škode po divjadi velik problem

Velik obisk posveta o sobivanju ljudi in divjadi dokazuje, da so škode po divjadi in zvereh tudi na Gorenjskem pereč problem. Zaradi zveri je reja drobnice vse manj perspektivna, kmetje so opozorili na občuten porast jelenjadi, ki škodo povzroča z objedanjem lubja in mladja …

Blejska Dobrava – Kulturno-gasilski dom na Blejski Dobravi je minuli četrtek gostil posvet o sobivanju ljudi in divjadi na Gorenjskem. Šlo je za petega od štirinajstih posvetov, ki se bodo do konca februarja zvrstili po Sloveniji. Organiziral ga je direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri kmetijskem ministrstvu, sodelujejo pa še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), okoljsko ministrstvo, lovske organizacije in druge nevladne organizacije. Kot je pojasnil generalni direktor direktorata Jošt Jakša, posveti potekajo v okviru rednih dejavnosti kot priprava na planiranje odvzema populacij ter po sklepu parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta je namreč decembra ministrstvoma za kmetijstvo in okolje naložil organizacijo posvetov zaradi problematike škod po divjadi in zvereh, ki je tudi na Gorenjskem pereča, zato ne čudi, da je bila dvorana na Blejski Dobravi povsem polna.

Sprejetje uredbe še letos

»Problemi so različni, naš namen je iti čez Slovenijo in narediti povzetek, ki smo ga do konca februarja dolžni predati odboru državnega zbora. Če bodo iz tega izšle tudi zahteve in potrebe, da se spremenijo zakonodaja in predpisi, bomo šli v postopke,« je navzoče nagovoril Jakša. Glede uredbe o škodah, ki izhaja iz zakona o divjadi in lovstvu, je povedal, da je v normativnem programu vlade in bo letos sprejeta. Ko bo ministrstvo pripravilo predlog, bodo deležnike vključili v razpravo, da bodo skupaj iskali kompromisne rešitve med lastninskim in javnim interesom ter varovanjem gozda in divjadi.

Že šest tisoč podpisov peticije

Direktor KGZS Branko Ravnik je opozoril na prepočasno reševanje problematike: »Glede upravljanja z divjadjo in zvermi smo dali zelo jasno stališče: prostor je preobremenjen, okolje se spreminja in ne zakonodaja ne načrti se ne prilagajajo novim razmeram, zato je treba temeljito poseči v načrte in način upravljanja z divjadjo ter ustrezno spremeniti zakonodajo.« Njihovo peticijo, s katero med drugim zahtevajo vzpostavitev stanja populacij iz leta 1990 in večjo vključenost lokalne skupnosti v upravljanje prostoživečih živali, je podpisalo že šest tisoč ljudi, blizu 500 podpisov pa so zbrali na jeseniški območni izpostavi, kjer že več let opozarjajo na vse bolj oteženo kmetovanje. »Po vsem teritoriju velike zveri pobijajo živali, divjad dela gospodarsko škodo, zato so ukrepi nujni,« je dejal Ravnik.

Kmetijska svetovalka Tilka Klinar je v ospredje postavila vse manj perspektivno rejo drobnice; zaradi zveri je že več planin opuščenih. Stalež drobnice se zmanjšuje, v Društvu rejcev Zgornje Gorenjske se je denimo za tretjino – s 3000 na 2000–2200. »Problem je, ker se najde samo vsaka tretja ali četrta žival, tako da je evidentirana z ušesno številko in fotografirana, kar omogoča pridobitev odškodnine. Ker bi kmetje za iskanje porabili mnogo ur, škod ne prijavijo. Ovce, če so še v planinah, redijo za hrano zverem, ker jim nedokazanih kadavrov nihče ne plača, zato se raje odločajo, da nimajo živali oz. jih imajo štirikrat manj in jih pasejo v okolici doma,« je pojasnila. Izvaja se tudi negativna selekcija; zveri najprej ujamejo najboljše ovce, ki so v tropu zadaj, saj imajo jagnjeta in so počasnejše. Živali, ki preživijo napad, so nenehno v stresu, zaradi česar se pojavljajo reprodukcijske motnje. »Škoda je mnogo večja od uradnega števila pobitih živali in izplačane odškodnine,« je poudarila.

Največ škod po divjem prašiču in medvedu

Kmetje so v razpravi med drugim opozorili na občutno preveliko število jelenov, ki objedajo lubje in delajo škodo na mladju. Da je s tega vidika jelenjad najbolj problematična živalska vrsta v gorenjskem lovsko upravljavskem območju, je v predstavitvi upravljanja z divjadjo povedal tudi Miran Hafner iz kranjske območne enote ZGS. Številčnost jelenjadi, ki se je v zadnjih 20 letih močno okrepila, si želijo zmanjšati. Na Gorenjskem se ovrednotena odškodnina po divjadi v zadnjih 15 letih giba med 10 in 40 tisoč evri na leto, 90 odstotkov pa je temelji na škodi po divjem prašiču. Od zveri največ škode povzroča medved. Njegova številčnost se je povečala, v zadnjih letih je na Gorenjskem prisotnih okoli sedem medvedov, je dejal Blaž Černe iz blejske območne enote ZGS. V zadnjih 10 letih so evidentirali 232 škod po medvedu (103 škodni primeri so bili na drobnici, pokončal je 211 glav), zaradi česar so izplačili 131 tisoč evrov odškodnin.