Elektrika in napredek

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 31. januar 2017 / 11:20

Živimo v času, ko brez električnih naprav ne moremo nič več. Preživetje v naravi brez elektrike in naprav pomeni res zgolj preživetje. Večino časa nameniš pripravi hrane, bivališča. In včasih je ob vsem težkem delu ostalo nekaj časa za ljudsko izročilo. Te pesmi in zgodbe so bile kratke in preproste. Toliko, kot je dopuščal čas. Danes imamo aparatov in naprav, da niti vseh ne znam poimenovati. V hiši smo že 14 let in v zadnjih dveh letih smo zamenjali že skoraj vse naprave. In vsi serviserji zatrjujejo, da je življenjska doba današnjih gospodinjskih aparatov pet do sedem let. Torej, državljan sveta, koristen si, če trošiš. Rekorder med belo tehniko je bil pralni stroj, ki je ob veliki družini zdržal polnih 21 let. Včasih je bilo bojda nepisano pravilo: en otrok – en pralni stroj. Zelo vzdržljiv je bil tudi moj mobilni telefon. Novega zagotovo ne bom imela 11 let, kot me je spremljal stari ericsson. Sedaj sem se navadila, da kupujem nove aparate najbolj preprostih oblik in z najbolj osnovnimi programi. Koliko jih ponujajo pralni in pomivalni stroji in koliko jih uporabljamo? Da ne govorim o televizijskih programih in paketih. Včasih se vprašam, ali ljudje sploh še kaj živijo svoje življenje ali neprestano opazujejo in spremljajo življenja drugih? Zadnje večje popravilo so bila garažna vrata. Tem pripisujejo 12 let življenjske dobe, zdržala so 14 let. Nič drugega ni preostalo, kot plačati popravilo. Lesena vrata se zagotovo ne bi pokvarila. Cena napredka je kar velika …

Prav zares pa bi si želela električni avto. Ker imamo redne stike z norveškimi kolegi, me vsako leto seznanijo, da je teh avtov pri njih vedno več in da so krasni. Mene pa so zadnjič prepričevali, da je voziti se z električnim avtom pri nas zelo stresno. Da je to približno tako, kot bi ti v navadnem avtu ves čas gorela rdeča luč. Baterije so za zdaj skomnih zmogljivosti. S takim avtom se moraš voziti počasi in za zdaj zelo omejeno količino kilometrov. Do Ljubljane in nazaj bi še zdržal, do Kopra in nazaj pa ne več. Potem moraš premisliti, kje boš avto polnil, kaj boš tedaj počel … In če bi danes vsi v Sloveniji imeli električne avte, bi potrebovali dve novi nuklearki. Čista in varna elektrarna, le kam z odpadki in nesreč ne sme biti. Odpadke izvažamo ali jih shranjujemo nekje pod vodo, nesreče pa … so bile in bodo … Poučili so me, da je električni avto za naše razmere za tiste, ki želijo biti prvi ali jim je skrb za okolje zelo pomembna. Da bi bila v tem med prvimi, mi res ni pomembno, glede skrbi za okolje bi se pa z veseljem odpovedala nekaj udobju. In da bi to počeli vsi. Nihče noče več prati perila v potoku in kuhati ali peči zgolj na drva. Ljudje pa so od vseh naprav zasvojeni, bolni, odtujeni ... Le kje je prava meja pri vsem tem?