Gradnja žičnic izreden izziv

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / nedelja, 29. januar 2017 / 10:49

Dokazni postopek v zadevi Vogel na kranjskem okrajnem sodišču so bolj ali manj pripeljali h koncu. Obdolženi Anton Šteblaj je za konec predstavil zahtevne razmere med gradnjo novih štirisedežnic.

Kranj – Sojenje zoper nekdanjega direktorja Žičnic Vogel Tomaža Šumija, njegovega naslednika Antona Šteblaja, direktorja Projektivnega podjetja Kranj Marjana Markiča in direktorja Gorenjske gradbene družbe Branka Žiberne zaradi domnevne preslepitve in ponareditve listin pri črpanju 1,7 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za postavitev štirisedežnic Brunarica in Orlove glave na Voglu v letu 2007 se na kranjskem okrajnem sodišču po 23 narokih vendarle bliža koncu. Sodnica Milena Turuk je namreč na ponedeljkovi glavni obravnavi zavrnila predlog obrambe po postavitvi sodnega izvedenca gradbene stroke in izrazila pričakovanje, da bodo postopek naslednjo sredo končali. Prav tako je iz postopka začasno izločila Žiberno, ki je že dalj časa na bolniškem dopustu, tega pa bo po besedah njegove zagovornice Magde Vraničar zdravstvena komisija glede na naravo zdravstvenih težav verjetno še podaljšala. V ponedeljek sta sicer obdolžena Šumi in Šteblaj še dodatno dopolnila svoja zagovora.

Tedanji vodja projekta Anton Šteblaj je v dopolnitvi zagovora med drugim poudaril, da so zaradi zahtev zavoda za varstvo narave gradnjo lahko izvajali samo med 15. avgustom in 1. marcem. Postavitev novih dveh žičnic se je po njegovih besedah zaradi birokratskih ovir oziroma neopravljenega dela ministrstva za gospodarstvo zamaknila v pozni jesensko-zimski čas. »Gradnja je predstavljala izreden izziv. Izvajala se je na višini od 1600 do 1800 metrov visoko in z izjemno zahtevnimi dostopnimi potmi. Vremenski pogoji so bili ključen faktor našega uspeha ali neuspeha. Zgodnji sneg v začetku oktobra ni bila posebnost za Vogel, bali smo se zmrzali, ker bi bili delovni pogoji povsem nemogoči. Tedaj je na Voglu pihal močan veter, tako da so bile delovne razmere na meji človeških zmožnosti. Dogajalo se je, da se nekateri delavci niso vračali na gradbišče, ker enostavno niso prenašali tako težkih razmer,« se spominja. Kot je še opozoril, je bil 22. decembra 2007 opravljen tehnični pregled novih naprav, dva dni kasneje so prejeli uporabno in obratovalno dovoljenje, medtem ko so pogodbo o sofinanciranju projekta, v kateri so bili navedeni tudi vsi pogoji za gradnjo, z ministrstvom podpisali 7. januarja 2008, torej šele dva tedna po prejetem obratovalnem dovoljenju. »S tem se je končala naša borba z naravo, iz katere smo izšli kot veliki zmagovalci, je poudaril Šteblaj, ki je investicijo na Voglu primerjal še z nedavno investicijo na Kaninu. Medtem ko je bila investicija v dve novi žičniški napravi na Voglu vredna 4,9 milijona evrov, je obnova treh starih žičniških naprav na Kaninu stala 7,5 milijona evrov. Na Voglu so porabili štiri odstotke manj denarja, kot so načrtovali, na Kaninu se je investicija podražila za polovico, država pa je kar mimo razpisa z 1,5 milijona evrov pomagala investitorjem, ki jim je zmanjkalo sredstev za dokončanje projekta.

Tedanji direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi je imel pripombe na ocenjevanje prispelih vlog na prvem odpiranju, saj bi po njegovem moral njihov projekt že tedaj prejeti zadostno število točk. Znova je zatrdil, da ni nikogar preslepil, saj so bili na gospodarskem ministrstvu ves čas natančno seznanjeni s situacijo na Voglu.