Materinščina je kot roža

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 28. januar 2017 / 17:30

»Slovenščina in materinščina je kot roža, ki jo moraš prilivat, da ne usahne,« je rek, ki ga pogosto pove profesor latinščine in grščine, občasno pa tudi slovenščine in zgodovine Jože Wakounig iz Kotmare vasi/Koettmannsdorfa. Upokojeni dolgoletni profesor Slovenske gimnazije v Celovcu in pred tem tudi na leta 1976 ukinjeni Kmetijski šoli v Podravljah/Foederlachu pri Beljaku je bil rojen 4. septembra leta 1941 kot drugi od trinajstih otrok v družini kmeta in kovača Jozija Wakouniga v Mlinčah/Muellnernu pri Šentprimožu/St. Primusu v Podjuni. Profesor Jože Wakounig, magister znanosti in nosilec naziva višji študijski svetnik, o katerem teče beseda, za prijatelje pa kar Pep, je prejel pretekli petek eno od najuglednejših priznanj Slovencev na Koroškem, Tišlerjevo nagrado. Že 38 let jo najzaslužnejšim ženam in možem iz slovenske skupnosti na Koroškem podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Tudi izvajalci kulturnega programa so bili iz kraja otroštva in zrelih let slavljenca. Njemu v čast sta zapela moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana/St. Kanziana in mešana pevska skupina Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci iz Kotmare vasi.

O Tišlerjevem nagrajencu je obširno govoril njegov dolgoletni prijatelj, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Našteval je njegove osebnostne in poklicne vrline: nadarjenost, ki jo je kazal že kot dijak klasične gimnazije na Plešivcu, rodoljubje, sposobnost realnega ocenjevanja razmer, kar mu je dalo poznavanje grške in rimske misli, strogost, doslednost, pravičnost in korektnost v odnosu do ljudi, tudi do dijakov, odločnost in seveda visoka narodna zavednost, ob kateri je kot izobražen in kultiviran človek znal spoštovati tudi druge in drugačne. Bil je dejaven v kraju bivanja, kjer je bil 33 let občinski svetnik, in seveda v Narodnem svetu ter Enotni listi, saj je bil zagovornik samostojnega slovenskega političnega zastopstva. Še naprej ostaja kritik dogovora med koroško vlado in Slovenci o postavitvi dvojezičnih krajevnih in drugih napisov ter o financiranju drugih dejavnosti Slovencev na Koroškem iz leta 2011. Zanj ostaja ta kompromis – 'nateg'.