Debeljakova zapuščina doma

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Slovenija / petek, 27. januar 2017 / 10:57

Pred dnevi je v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani iz Argentine prispela literarna zapuščina dr. Tineta Debeljaka. Ob tem pomembnem dogodku je Muzejsko društvo Škofja Loka v sredo v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani pripravilo večer velikemu rojaku v čast.

Ljubljana – Literarni kritik, pesnik, pisatelj, urednik in prevajalec dr. Tine Debeljak (1903–1989) je bil eden najpomembnejših intelektualcev povojne slovenske politične emigracije. Po vojni se je umaknil na avstrijsko Koroško, naprej v Rim, leta 1948 pa je emigriral v Argentino, kjer je tudi umrl, ne da bi še kdaj stopil na slovenska tla. Pred polnim avditorijem Slovenskega svetovnega kongresa je predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar v uvodu predstavil večje mejnike v življenju in delu dr. Tineta Debeljaka in pri tem poudaril njegov pomen za rojstno mesto. Med drugim je leta 1937 skupaj s Francetom Planino in Pavletom Blaznikom ustanovil Muzejsko društvo, leto prej je na oder postavil tudi Škofjeloški pasijon. V domovini je bil Debeljak zamolčan tako rekoč do demokratičnih sprememb na začetku devetdesetih let. Slišali smo tudi, kako v vseh teh letih v Škofji Loki obujajo spomin in izražajo spoštovanje do velikega rojaka.

Debeljakova vnukinja Mojca Vombergar je obudila spomin na atka, kot so deda klicali vnuki. »Nanj imam najlepše spomine. Živeli smo v isti hiši, on z babico v pritličju, mi v nadstropju. Pazila sta na nas vnuke in uživala v naši družbi. Atek je že zgodaj zjutraj sedel za pisalni stroj, da je potem imel čas za nas. Imel je 18 vnukov in 43 pravnukov po vsem svetu,« je povedala Vombergarjeva, ki se spominja dne, ko jih je nepričakovano zapustil. »Reševala sva križanko v sobi, potem pa je odšel počivat in je zaspal za vedno.« V nadaljevanju je ddr. Marija Stanonik predstavila dve Debeljakovi deli Veliko črno mašo za pobite Slovence in Kyrie eleison, ki sta bili v Sloveniji ponatisnjeni leta 2015. »Velika črna maša za pobite Slovence je monumentalna pesnitev, zapisana v 3705 verzih. Je maša sprave, ki je namenjena spominu na žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji.«

Vrh večera je bila kratka predstavitev literarne zapuščine dr. Tineta Debeljaka, ki sta jo NUK-u v hrambo namenili njegovi hčeri Jožejka Debeljak Žakelj in Meta Debeljak Vombergar. Z njima se je poleti med obiskom v Argentini dogovorila zgodovinarka Helena Janežič, ki je v NUK-u pred dnevi zapuščino tudi sprejela in opravila prvi popis grdiva. »Zapuščina obsega kar deset velikih škatel. Med najpomembnejše gradivo zagotovo sodijo rokopisi oziroma tipkopisi z opombami nekaterih njegovih najpomembnejših del, izjemno zanimive so mape z gradivom v domovini zamolčanih avtorjev, v emigraciji pa pomembnih slovenskih kulturnih in literarnih imen povojne generacije. Tu je rokopis knjige Moja rast Ivana Dolenca, Debeljakova korespondenca s svojci pesnikov Franceta Balantiča in Ivana Hribovška, ne manjka dokumentov o njegovem predvojnem delovanju v Loki ...,« je povedala Janežičeva in dodala, da ko bo zapuščina do konca pregledana in dokumentirana, bo v čitalniški rabi na voljo tudi javnosti za študijske in raziskovalne namene. V zaključku večera je spomine na dolgoletno kulturno soustvarjanje z dr. Tinetom Debeljakom strnil tudi akademik pisatelj Zorko Simčič.