Iz košarke v gorski tek

Timotej Bečan je eden izmed upov slovenskega gorskega teka. Njegova višina, 191 centimetrov, je malce neobičajna za tekača. Deset let je treniral košarko in igral za člansko ekipo Medvod.

Žlebe – Timoteja Bečana se spomnim, ko je bil še fantič. Na kolesarski dirki na Osolnik je v težke vzpone kolesaril kot najmlajši udeleženec, v medvoškem košarkarskem klubu pa so ga omenjali kot veliki talent. V letošnji zimi je na vrhu na večini rekreativnih tekov, na katerih nastopi. V lanski sezoni slovenskega pokala v gorskem teku je med člani osvojil četrto mesto. Z dvajsetletnikom iz Žlebov sva se pogovarjala o njegovi zanimivi športni poti.

Vaša pot v šport?

»Star sem bil okrog osem let, ko sva z očetom na podstrešju našla star obroč. Imel sem željo, da bi metal na koš, in zato mi je oče naredil še tablo. Vse to je preraslo v željo, da bi začel trenirati košarko. Začel sem v tretjem razredu pri šolski ekipi na Osnovni šoli Preska pod vodstvom Jožeta Omerzuja. Čez eno leto sem nato začel trenirati v klubu, pri KK Medvode. Deset let sem igral košarko. Bil sem v članski ekipi Medvod in nastopal v tretji slovenski ligi, pri mladincih pa sem z Jančami osvojil četrto mesto v državi. Vmes sem tudi kolesaril in tekel, zadnja leta predvsem tekel. V lanski sezoni sem pristal v gorskem teku.«

Koliko je treninga in kdo je vaš trener?

»Sem študent drugega letnika Fakultete za šport. Imamo veliko predmetov, ki mi pomagajo pri tem, tako da sem sam svoj trener. Tečem vsak dan. Običajno imam na teden dva regeneracijska treninga, kar pomeni po eno uro teka v lahkotnem tempu. V zimskih mesecih imam za konec tedna eno ali dve tekmi, dan prej in dan kasneje regeneracijski trening, vmes pa dva dni za ravnino in dva dni za vzpon. Tekmujem za KGT Papež.«

Kaj kažejo številke?

»Zanimiva številka je na temo moje višine, 191 centimetrov, kar ni ravno običajna višina za tekača. V letu 2016 sem pretekel 5500 kilometrov, 180 tisoč višinskih metrov. Tedensko pozimi pretečem od 100 do 110 kilometrov, poleg tega imam še veliko drugih aktivnosti. Na fakulteti smo kar aktivni in s tem dopolnjujem trening. Za sprostitev hodim tudi plavat. Poleti bo treninga na teden še kakšnih deset, dvajset kilometrov več, dodal bom še kolo. In še številke glede srčnega utripa: maksimalni utrip sem dosegel lani na tekmi na Šmarni gori, in sicer 197 utripov na minuto. Od takrat se temu nisem približal. Osnova za trening je pogovorni tempo, ki je pri meni do 135 utripov v minuti in v tem območju naredim polovico treninga. Na tekmah je utrip verjetno nad devetdeset odstotkov maksimuma, pri tempo tekih v klanec ali po ravnini pa od sedemdeset do osemdeset odstotkov.«

Napredek?

»Napredek kažejo rezultati. Po lanski sezoni sem vzel malce počitka, potem pa začel s pripravami na novo sezono gorskega teka, v kateri bo Kamnik s tekom na Veliko planino gostil evropsko prvenstvo. Tekme, ki se jih udeležujem v letošnji zimi, kažejo, da napredek je. Imam primerjavo z lanskimi časi. Lani sem imel na primer na teku na Uršljo goro čas 46 minut, letos pa sem s 40:42 postavil rekord proge.«

Največji uspehi?

»Za uspeh štejem, da sem se lani uvrstil v slovensko reprezentanco za svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki je bilo v Bolgariji. To je bila zame lepa izkušnja. Poleg tega mi vsaka zmaga nekaj pomeni, predvsem, da sem dobro treniral in se dobro pripravil na tekmo.«

Cilji?

»Letošnji cilj je uvrstitev v reprezentanco za domače evropsko prvenstvo, kar bo zelo težko, ker bo to želja tudi številnih drugih tekačev. Prvenstvo na domačih tleh je zagotovo nekaj posebnega. Tudi če mi ne uspe, ne bom razočaran. Z gorskim tekom sem šele dobro začel in mislim, da imam še čas.«

Je gorski tek šport, v katerem boste ostali dlje časa, ali vas morda vleče v atletiko?

»V mislih imam trenutno le gorski tek, morda v poznejših letih tudi maraton. Letos sem ga tekel v Ljubljani, a sem ugotovil, da to še ni zame, da potrebujem še precej več kilometrov v nogah. Končal sem ga s časom 2 uri in 56 minut, kar ni slabo, a glede na druge rezultate, bi moralo biti bolje. Je pa maraton posebna disciplina.«