Kritični do nabave zdravil

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 12. januar 2017 / 10:38

Računsko sodišče je izvedlo revizijo nabave zdravil v lekarniški dejavnosti v javnem zavodu Gorenjske lekarne za leto 2014 in jim izreklo negativno mnenje. Direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec pa je omenila več problemov, po eni strani so lekarne zavezane k postopkom javnega naročanja, po drugi strani pa morajo pacientom priskrbeti vsa zdravila, registrirana pri nas, v roku 24 ur.

Kranj – Računsko sodišče je Gorenjskim lekarnam izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v delu, ki se nanaša na nabavo in zaračunavanje zdravil Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2014, ker v postopku oddaje javnega naročila zdravil v znesku 25.028.479 evrov niso določile ustreznih meril za izbiro dobavitelja, posameznega naročila niso oddale najugodnejšemu ponudniku, konkurenco med njimi pa so omejile s pogoji, ki so jih izpolnjevali le redki. Tudi za nabavo zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah v znesku 1.112.444 evrov, in nabavo zdravila pri ekskluzivnem dobavitelju v znesku 105.900 evrov niso izvedle ustreznega postopka oddaje javnega naročila. Računsko sodišče je ocenilo, da bi potencialni prihranki ZZZS v primeru, da bi bili kasneje dobljeni popusti na zdravila, izdana na recept, vključeni v nabavno ceno posameznega zdravila, lahko znašali 235 tisoč evrov.

Nekaj pojasnil o tem, kako kompleksna je nabava zdravil v lekarniški dejavnosti, je dala direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec: »Kot javni zavod smo zavezani k izvedbi postopkov, ki jih predpisuje Zakon o javnem naročanju (ZJN), po drugi strani pa smo po strokovni zakonodaji zavezani preskrbeti pacientom vsa zdravila, ki so registrirana na slovenskem trgu, v roku 24 ur. Usklajevanje obojega je zelo problematično.« Rakovčeva je opozorila, da je v postopku javnega naročanja praktično nemogoče definirati predmet javnega naročila, ker je nabava zdravil za naslednje 3–4-letno obdobje v veliki meri ugibanje, saj na leto na naš trg pride okrog šeststo novih zdravil, prav toliko jih s trga tudi odide, spreminjajo se predpisi in doktrine okrog predpisovanja zdravil. »Poleg tega je na Gorenjskem 15 lekarn takšnih, v katerih dela le po en farmacevt na izmeno, zato je za nas edina sprejemljiva možnost ta, da pri iskanju dobavitelja zahtevamo, da je ta zmožen dobaviti vsa zdravila, ki jih zavod potrebuje. Ker iz prakse vemo, da takšnega dobavitelja pri nas ni, si ne moremo privoščiti zgolj enega, ker bi ostali brez nekaterih zdravil. Slovenski trg je tudi zelo majhen in so zaradi tega defekture posameznih zdravil pogoste. Velikokrat se zgodi, da je neko zdravilo pri enem dobavitelju že pošlo, drugi ga še ima ali obratno.« Najpomembnejši pa je pacient in čim manj motena preskrba z zdravili in ne zbirokratizirani postopki v zdravstvu, dodaja direktorica.

Regulirane cene zdravil

Cene zdravil so v naši državi regulirane, kar pomeni, da lekarne pri veletrgovcu po regulirani ceni kupijo zdravilo in ga po tej isti ceni obračunajo ZZZS, ki to lahko preveri v sistemu na spletu in s tem tudi onemogoči izdajo, če bi bila cena višja od regulirane. »Lekarna je tu zgolj posrednik in špekulacije o tem, koliko bi lahko ZZZS prihranili v primeru vzpostavitve večje konkurence med dobavitelji, so neresne in neutemeljene,« je dejala Rakovčeva in dodala, da so zdravila brez recepta v »tehničnem« smislu čisto trgovsko blago za nadaljnjo prodajo, saj zavarovalnice teh ne krijejo, zato je toliko bolj presenečena, da jim tu očitajo nepravilnosti.

Bo odziv ministrstev?

Računsko sodišče od Gorenjskih lekarn zahteva odzivno poročilo. »Za navodilo, kako točno naj to naredimo, se bomo obrnili na pristojni direktorat ministrstva za javno upravo, ki je po ZJN zadolžen za dajanje navodil v zvezi s tem,« je odgovorila Romana Rakovec, ki je bila po eni strani vesela te revizije: »Računsko sodišče je namreč izdalo tudi zbirno poročilo opravljenih revizij, v katerem izražajo mnenje, da bi se predvsem ministrstvi za javno upravo in za zdravje kot pristojna organa na tem področju morali do teh vprašanj jasno opredeliti ter hkrati proučiti, ali so obstoječi predpisi v celoti ustrezni oziroma ali omogočajo izvajanje takšnih postopkov javnega naročanja zdravil v lekarnah, s katerim bo zagotovljena učinkovita in gospodarna poraba javnih sredstev. S tem smo končno prišli do tega, na kar naša stanovska zbornica opozarja že 13 let.«