V uporu smo bili enotni

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Železniki / torek, 10. januar 2017 / 15:31

Druga svetovna vojna se še zlorablja za politične boje, za neke sprave, ki so ljudem nepotrebne. Ti bi bili že zdavnaj spravljeni, če bi se o drugi vojni govorilo pošteno, na osnovi dejstev, je dejal v nedeljo v Dražgošah govornik zgodovinar dr. Martin Premk.

Dražgoše – Kljub hladnemu vremenu se je v nedeljo na proslavi v počastitev 75. obletnice bitke Cankarjevega bataljona na zaključni slovesnosti 60. prireditev Po stezah partizanske Jelovice zbralo blizu 4000 ljudi. Prišli so organizirano z avtobusi, ki so jih tokrat našteli nekaj nad 50, in z osebnimi vozili, blizu 500 pa se jih je udeležilo najzahtevnejših nočnih pohodov s Črnega vrha, kjer je bil letos začetek tradicionalnega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona, in iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše. Na prvem je bilo letos 532 pohodnikov, od katerih jih je prvič šlo na to pot 130, na drugem pa 108. Po mnenju organizatorjev pohodov je bila udeležba nekoliko skromnejša zaradi napovedi zelo hladne in vetrovne noči, dejansko pa sta bila letošnja pohoda zaradi mrzlega in suhega vremena nekaj posebnega.

Osrednja slovesnost je bila opoldne pri osrednjem spomeniku. Začel jo je predsednik organizacijskega komiteja dražgoških prireditev Drago Štefe in pozdrav sklenil z mislijo lanskega govornika, nedavno umrlega akademika Saša Vuge, da so »Dražgoše nesmrtne in da bodo živele, dokler bomo Slovenci«. Pozdrav je namenil predsedniku republike Borutu Pahorju, ministru Dejanu Židanu, nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu, častnemu predsedniku borčevske organizacije Janezu Stanovniku in patru Bogdanu Knavsu ter drugim predstavnikom politike. V imenu domačinov in Občine Železnike je izrekel dobrodošlico župan Železnikov Anton Luznar.

Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Martin Premk, ki je bil tudi med udeleženci nočnega pohoda s Črnega vrha v Dražgoše. V govoru je dejal, da so Dražgoše pojem poguma in trpljenja Slovencev med drugo sveto vojno, in ošvrknil »miselne klečeplaznike« in predstavnike države, ki sprašujejo, zakaj smo se sploh uprli, in zaradi političnih koristi molčijo ob najbolj preprostih dejstvih in resnicah o slovenskem uporu in partizanskem boju.

»Dražgoš se je treba spominjati in jih spoštovati. So nam za zgled, kako je z enotnostjo mogoče zmagovati, ko je najtežje. Danes nekateri, ki zlorabljajo zgodovino v politične namene, govorijo o razdvojenosti Slovencev med vojno. To je laž. Med drugo svetovno vojno je večina Slovencev podpirala Osvobodilno fronto in sovražila naciste in fašiste, vse okupatorje. Samo en odstotek slovenskega prebivalstva se je med drugo svetovno vojno pridružil domobrancem in še ti na območju Ljubljane, če smo natančni, na območju ljubljanske nadškofije. V Sloveniji je potekala vojna enako kot drugje v Evropi. Imeli smo samo zavezniško partizansko vojsko, vsi drugi pa so se borili za Nemce in Italijane, domobranci celo pod neposrednim poveljstvom SS, na Gorenjskem pa pod poveljstvom Gestapa,« je povedal govornik. »Druga svetovna vojna se še vedno zlorablja za politične boje, za neke ljudem nepotrebne sprave. Ljudje bi bili že zdavnaj spravljeni, če bi se o drugi svetovni vojni govorilo pošteno, na osnovi dejstev. Sprave s sejanjem sovraštva in laži ne bo. Partizani sprave, ki bi jih enačila s tistimi, ki so se borili za okupatorja, ne potrebujejo. Dejstva o njihovem boju so jasna. Če kdo, potem naj se sami s seboj spravijo tisti, ki so prisegli Hitlerju, in naj se že enkrat sprijaznijo, da so se borili na strani nacizma. Partizanskega boja in Dražgoš se ne da izbrisati, čeprav si nekateri za to prizadevajo,« je sklenil govor dr. Martin Premk.