Smo v prelomnem času

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj: »Ob nenehni težnji h gospodarski rasti, večji proizvodnji in nebrzdani potrošnji naš planet ne bo zdržal.«

Kranj – Okoljskih problemov brez dogovora celotnega sveta ne bo možno rešiti, opozarja klimatologinja in članica medvladnega panela za podnebne spremembe Lučka Kajfež Bogataj. Kot je dejala na nedavnem predavanju v Stražišču pri Kranju, smo v prelomnem času, saj z gospodarskim modelom, ki teži k nenehni gospodarski rasti, večji proizvodnji in potrošnji, naš planet ne bo zdržal, prihodnjim generacijam pa se obeta težje življenje.

Gospodarstvo je zato nujno prestrukturirati v smer večje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov. Obstoječi ekonomski model je po njenem zgrešen in netrajnosten, naravo se ima za brezplačno samopostrežno, s pomočjo katere se ustvarja profit majhne skupine ljudi in pri tem pozablja na stroške, ki jih celotna družba plačuje zaradi onesnaževanja s fosilnimi gorivi. »Raba virov iz narave se povečuje eksponentno. Problemi so tudi naraščanje prebivalstva, nebrzdana potrošnja, proizvajanje neenakosti s peščico bogatih in milijardami revnih ... In v takem okolju ne moreš pričakovati sprememb: bogati jih nočejo, revni pa so nemočni,« je naštevala Kajfež Bogatajeva. A čeprav smo sprožili podnebne spremembe in načeli planet, ima le pol odstotka prebivalcev koristi od tega. »To je velika ironija. Večina Indijcev in Kitajcev nima nič od tega, le umazan zrak in vodo. Pri nas smo doživeli nekaj izboljšav, a imamo vseeno 12 odstotkov ljudi pod pragom revščine. Gospodarstveniki pa težijo k še večji proizvodnji in potrošnji, do leta 2050 naj bi jo še podvojili ali potrojili! To ne prinaša zniževanja izpustov toplogrednih plinov ali manjše rabe vodnih virov in tako ne bo šlo,« je zaskrbljena Kajfež Bogatajeva.

Korak naprej je bil storjen s podpisanim pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, v katerem je tudi zaveza o omejitvi segrevanja planeta na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja. A glede na medle in neambiciozne načrte držav je to bolj kot ne pobožna želja, brez pomembnih sprememb v energetiki pa grozi dvig temperature 3,5 stopinje, je pojasnila. »V borbi proti globalnemu segrevanju ne moremo zmagati, to je nezadržen proces, ni pa nujno, da dopustimo, da bo šel naprej v takem tempu. Edina zmaga bo, če ne bomo pretirano presegli dveh stopinj segrevanja.«

Leto 2015 je bilo krepko najtoplejše v zgodovini merjenj, letošnje pa ga zna celo preseči. Medtem ko se ves svet segreva, se z vodo dogaja različno. »Imamo kraje, ki imajo ob tem, da je pretoplo, tudi več dežja, kar je še v redu, in imamo kraje, kjer je ravno obratno: je bolj toplo, postaja pa bolj sušno, kar je najslabša možna kombinacija.«

Kot je dejala, se Slovenija segreva hitreje kot svet in omejitev dve stopnji Celzija na svetovni ravni pomeni 3,5 stopinje toplejšo Slovenijo do konca stoletja. Vode je že sedaj manj kot nekoč, a še vedno veliko. »Pri nas se bodo spremembe bolj odrazile poleti kot pozimi. Zime bodo kar prijetne, manj mrzle, količina vode bo približno enaka kot sedaj, ampak bolj v obliki dežja, ne snega. Vodo bomo lahko ujeli in jo shranili, če bomo pametni, ker poleti je ne bo, saj bodo poletja bistveno bolj sušna in vroča,« je napovedala in poudarila, da bodo v kmetijstvu postali neizogibni namakalni sistemi, kjer zaostajamo za vsemi evropskimi državami, razen za Albanijo.

Slabši pogoji za kmetijstvo se bodo širili v Španijo, Italijo, Grčijo, na Balkan, v Moldavijo … Posebej je omenila Bližnji vzhod, kjer bo pomanjkanje vode še poglobilo begunsko problematiko. »Begunci prihajajo tudi zaradi pomembnih sprememb in še več jih bo, saj brez vode ni hrane in ne morejo preživeti.« Razmere na jugu Evrope bodo slabše kot na severu. »Kako se bo na to odzvala Evropska unija? Bomo imeli dve Evropi ali bodo morda tisti, ki jim ne bo tako hudo, pomagali drugim? Za zdaj vidimo, kakšna je ta pomoč …« je razmišljala predavateljica in dodala, da so podnebne spremembe sila nepravične, saj njihove najhujše posledice nosijo tudi območja, denimo Afrika, kjer niso nič slabega storili okolju.

Podnebne spremembe pripomorejo tudi k naravnim nesrečam. Če je bilo do leta 1980 svetovnih katastrof s tisoč mrtvimi in milijardno škodo okoli 300 na leto, jih je sedaj 1000. »Vmes ni Slovenije, čeprav smo v zadnjih 10 letih imeli tri velike suše, poplave ob čudnih časih na čudnih krajih in materialno škodo v 200 milijonih evrov. Naša generacija ni izvzeta, vsi dobivamo prvi obrok posledic podnebnih sprememb že sedaj, a še zdaleč ne v tako usodni obliki kot ga bodo naši otroci in vnuki,« je dejala.