Jaslice Ivana Čerina so vsako leto malo drugačne. Letos je izdelal leseno maketo zaloške cerkve in naslikal novo kuliso z motivom zaloških travnikov in Črne prsti v ozadju. / Foto: Gorazd Kavčič

Jaslice z motivom Zalega Loga

Postavljanje izvirnih velikih jaslic Ivanu Čerinu z Zalega Loga že vrsto let predstavlja poseben izziv. Letos je izdelal največje jaslice doslej, v njih je upodobil svoj domači kraj, sveto družino pa je umestil v zaloški kozolec.

Ivanu Čerinu z Zalega Loga decembrski čas že vrsto let lepša postavljanje izvirnih jaslic. »Po prvem novembru vidi samo še jaslice,« malce v šali pravi njegova žena Marica, a njena izjava ni daleč od resnice, saj Ivan jaslicam posveča veliko truda in časa. Na terasi ob vhodu v domačo hišo že dobrih deset let postavlja jaslice, ki so iz leta v leto večje in se tako letos razprostirajo že na dvanajstih kvadratnih metrih, poleg tega pa jaslice že četrt stoletja skupaj z Dragom Mihelčičem postavlja tudi v zaloški cerkvi. Tako domače kot cerkvene jaslice so vsako leto malo drugačne, za kar Ivan, ki je tudi ljubiteljski slikar, poskrbi z različnimi kulisami in dodatki iz lesa.

V obojih jaslicah se letos zrcali motiv Zalega Loga. Lani ustvarjena kulisa domače vasi z zaloško cerkvijo letos dopolnjuje cerkvene jaslice, ki so bile ob našem obisku še v nastajanju, medtem ko smo Ivanove domače jaslice že lahko občudovali. Zanje je letos izdelal leseno, dober meter visoko maketo zaloške cerkve, poleg tega pa je naslikal novo kuliso z motivom zaloških travnikov in Črne prsti v ozadju. Sveto družino je umestil v lani izdelano maketo zaloškega kozolca, za njim je hlevček za ovce, kakršen tudi sicer stoji na Zalem Logu. Za jaslice je že pred leti izdelal tudi navaden kozolec, krasi jih še nekaj smrečic in bela omela … »Material nabiram že med letom. Mah obnavljam po potrebi, sicer pa večinoma uporabljam suh mah iz prejšnjih let, prav tako shranjujem tudi korenine in kamne,« je pojasnil. V njegovih jaslicah je okoli 200 figur, od tega blizu 150 ovc in 25–30 pastirčkov. »Letos sem dokupil nekaj plastičnih pastirčkov, sem pa razmišljal, da bi jih sam ustvaril iz lesa in pobarval,« je povedal Ivan, ki je z mislimi že pri naslednjih jaslicah. Razmišlja namreč, da bi prihodnje leto izdelal maketo cerkve v Suši, ki se mu zdi zelo lepa. Morda se bo lotil tudi kakšne nove kulise. Ta čas jih je v njegovi zbirki pet, a kot pravi žena Marica, je njej najlepša kulisa Betlehema, ki sta ga sicer oba že imela priložnost obiskati. »Naslikal je nočni Betlehem, ki ga razsvetljuje luna, skozi prehode iz Betlehema pa je naredil poti do jaslic. Ta kulisa je najbolj romantična,« je Marica pohvalila moža.

»Jaslice delam za dušo, za lastno veselje,« je poudaril Ivan. Vsako leto pritegnejo pozornost domačinov, letos si jih bodo med pohodom na Puč ogledali tudi učenci planinskega krožka Osnovne šole Železniki, kjer je bil Ivan hišnik.

Ivan se je nad jaslicami začel navduševati že v otroštvu. Z njihovim postavljanjem se je bolj resno začel ukvarjati v cerkvi v Goričah, saj ga je delo, izučil se je za slikopleskarja, v mladih letih privedlo do selitve na Golnik. Življenje je tja pripeljalo tudi njegovega prijatelja iz Selške doline Franceta Gartnerja, po domače Zalogarjevega z Rudnega, s katerim sta nato skupaj postavljala jaslice v cerkvi v Goričah. Ivan se je pri 35 letih skupaj z družino preselil v novo nišo na domači Zali Log, a je tudi kasneje še rad priskočil na pomoč prijatelju. Obenem pa ga je mikalo postavljanje jaslic v zaloški cerkvi. Sprva je pri tem opravilu Draga Mihelčiča, ki je bil tedaj tudi cerkovnik, samo opazoval, nato pa se je opogumil in mu ponudil pomoč, ki jo Mihelčič z veseljem sprejel.

Ivan si kot upokojenec čas krajša tudi s slikanjem. »Sem samouk. Včasih sem veliko ustvarjal z oljnimi barvami, sedaj pa bolj z akrilnimi.« Poslikal je tudi veliko kapelic na Zalem Logu in v okolici ter upodobil motiv sv. Florjana na številnih hlevih in hišah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Tomo Križnar

Najslavnejši zapornik poletja 2006

Objavljeno na isti dan


Tržič / nedelja, 1. januar 2017 / 12:06

Prvo krožišče v tržiški občini

Pri trgovskem centru Deteljica bodo postavili krožišče, ki ga bodo s prizadevanji poslanke Andreje Potočnik sofinancirali z državno pomočjo.

Nasveti / nedelja, 1. januar 2017 / 11:59

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

Razvedrilo / nedelja, 1. januar 2017 / 11:58

Ime leta je Peter Prevc

Zmagovalec je Peter Prevc, med nominiranci za ime leta 2016 Vala 202 še pol ducata Gorenjcev.

GG Plus / nedelja, 1. januar 2017 / 11:57

Ruardovi in železarstvo na Jesenicah

Rodbina Ruardovih predstavlja vzorčen primer, kako je »rodbinsko podjetje« vplivalo na razvoj nekega kraja, pokrajine in tudi države. Čeprav Ruardov na Jesenicah ni več, zaradi železovih saj v »rde...

Slovenija / nedelja, 1. januar 2017 / 11:47

Slovenski božič v Ukvah

Kanalska dolina v Italiji je v ponedeljek, na praznik svetnika Štefana in na dan slovenskega praznika samostojnosti in enotnosti, doživela čudovit praznični dogodek. Združenje Don Mario Cernet iz O...