Kosezi

Slovenska konjenica (1)

Slovenska konjenica lahko stopi ob bok vsaki evropski konjenici, ima dolgo in pestro zgodovino, a je do sedaj še nihče ni proučeval, opisal in objavil. Po zgodovinskih virih vam jo bom predstavil z njeno 1177 let dolgo zgodovinsko potjo, od kosezov do sedanje konjeniške enote Slovenske vojske, kar je fenomen v Evropi. Obenem pa tudi obudimo spomin na padle konjenike slovenskega rodu, ki so se stoletja borili pod tujimi vladarji in jim daje zadnji dom tuja zemlja.

Kosezi so bili prvi slovenski konjeniki v kneževinah Karantanija (Koroška), ustanovljeni konec 6. stol., in Karniola (Kranjska), ustanovljeni v 7. stol. Leta 795 takratni viri omenjajo, da je imela Karniola lastnega kneza Vojnomira, za katerega pisni viri poudarjajo, da je bil Sclavus (Slovenec). Dežela, ki so jo naselili Slovenci, se že v pisnih virih 9. stol. imenuje Sclavinia (Slovenija). Pri obredu izvolitve in umestitve knezov so imeli pomembno vlogo prisotni kosezi. Kosez je bil svobodnjak, ki je obdeloval polje, redil živino in skrbel za hišo, obenem pa je bil vojaški obveznik, ki se je bojeval na konju. Zaradi izrednega bojevanja so jih severni sosedje Bavarci imenovali edling, plemič, zahodni sosedje Furlanci, oglejski pisci pa arimannini, kar pomeni posebni vojaški sloj.

Karantanci in Karniolci, ki so jih podjarmili Franki, so se pridružili uporu Ljudevita Posavskega. Leta 820  je šla proti njemu velika frankovska vojska. Ko se je neuspešna vračala, se je krvavo maščevala nad upornimi Karantanci in Karniolci in jim odvzela veliko pravic, tudi do svojega kneza. Takrat naj bi bila porušena tudi utrdba nad Bašljem.

Dokončno pa so izgubili skoraj vse pravice z reformo leta 828, ko se je bližala bolgarska vojska in s tem bojazen, da se ji pridružijo uporni Slovenci. Takrat so bili ukinjeni tudi kosezi.

Ime kosez se je ohranilo v mnogih naseljih: Koseze pri Ljubljani, pri Moravčah, Ilirski Bistrici, pri Celju, v Podjuni itd.; in številnih nemških imenih Edling na avstrijskem Koroškem.

V prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju je bila marca 2015 razstava, v okviru evropske komisije, z namenom krepitve arheoloških vezi med narodi iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Takrat je bila tudi predstavljena, po arheoloških najdbah z Gradišča nad Bašljem, rekonstrukcija takratnega konjenika (koseza?), ki vam jo z ilustracijo tudi predstav­ljamo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 17. maj 2009 / 07:00

Ruparja na sojenje ni bilo, prišla pa je žena

Na kranjskem sodišču so preložili začetek ponovljenega sojenja nekdanjemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju. Pred obtožbami jemanja podkupnine in ogrožanja varnosti ga po novem brani primorski odvetnik F...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

V domu ostarelih

V petek smo učenci tretjega razreda z učiteljicama odšli v dom ostarelih v Škofjo Loko. Pripravili smo program s pesmimi. Pred odhodom smo v šoli imeli zadnjo vajo. Ko je bila ura 10.,...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska ... ali (skoraj) vsa Evropa v enem kosu

Na začetku poti na Primorsko, še na vlaku na trasi bohinjske železnice, se podobe okolice skorajda niso spreminjale. Tudi ko sem na drugi strani tunela uradno zapustil Gorenjsko, sem bil...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

S teranovih gričev v zavetje pokopaliških sveč

Naključja in uživanje vsakega trenutka naredijo še tako običajen izlet za posebno doživetje. Prva "čarovnija" je bila že jesen, ki je na pragu zime ponujala skoraj spomladansko sonce. Nekega jutra sem...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Recepti za jedi Primorske in Krasa ob različnih priložnostih

Janez Štrukelj je eden najbolj priznanih kuharskih praktikov in strokovnjakov v Sloveniji. Za seboj ima enainštirideset let praktičnih izobraževanj na Srednji kuharski šoli v Mariboru...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska vinorodna dežela

Ko gre pogovor o našem vinu - o ljudeh, vinogradnikih in vinarjih, naj bo strokoven ali ljubiteljski, in o razdelitvi Slovenije na pridelovalna območja, nikakor ne moremo brez Primorske in njenih štir...