Kosezi

Slovenska konjenica (1)

Slovenska konjenica lahko stopi ob bok vsaki evropski konjenici, ima dolgo in pestro zgodovino, a je do sedaj še nihče ni proučeval, opisal in objavil. Po zgodovinskih virih vam jo bom predstavil z njeno 1177 let dolgo zgodovinsko potjo, od kosezov do sedanje konjeniške enote Slovenske vojske, kar je fenomen v Evropi. Obenem pa tudi obudimo spomin na padle konjenike slovenskega rodu, ki so se stoletja borili pod tujimi vladarji in jim daje zadnji dom tuja zemlja.

Kosezi so bili prvi slovenski konjeniki v kneževinah Karantanija (Koroška), ustanovljeni konec 6. stol., in Karniola (Kranjska), ustanovljeni v 7. stol. Leta 795 takratni viri omenjajo, da je imela Karniola lastnega kneza Vojnomira, za katerega pisni viri poudarjajo, da je bil Sclavus (Slovenec). Dežela, ki so jo naselili Slovenci, se že v pisnih virih 9. stol. imenuje Sclavinia (Slovenija). Pri obredu izvolitve in umestitve knezov so imeli pomembno vlogo prisotni kosezi. Kosez je bil svobodnjak, ki je obdeloval polje, redil živino in skrbel za hišo, obenem pa je bil vojaški obveznik, ki se je bojeval na konju. Zaradi izrednega bojevanja so jih severni sosedje Bavarci imenovali edling, plemič, zahodni sosedje Furlanci, oglejski pisci pa arimannini, kar pomeni posebni vojaški sloj.

Karantanci in Karniolci, ki so jih podjarmili Franki, so se pridružili uporu Ljudevita Posavskega. Leta 820  je šla proti njemu velika frankovska vojska. Ko se je neuspešna vračala, se je krvavo maščevala nad upornimi Karantanci in Karniolci in jim odvzela veliko pravic, tudi do svojega kneza. Takrat naj bi bila porušena tudi utrdba nad Bašljem.

Dokončno pa so izgubili skoraj vse pravice z reformo leta 828, ko se je bližala bolgarska vojska in s tem bojazen, da se ji pridružijo uporni Slovenci. Takrat so bili ukinjeni tudi kosezi.

Ime kosez se je ohranilo v mnogih naseljih: Koseze pri Ljubljani, pri Moravčah, Ilirski Bistrici, pri Celju, v Podjuni itd.; in številnih nemških imenih Edling na avstrijskem Koroškem.

V prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju je bila marca 2015 razstava, v okviru evropske komisije, z namenom krepitve arheoloških vezi med narodi iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Takrat je bila tudi predstavljena, po arheoloških najdbah z Gradišča nad Bašljem, rekonstrukcija takratnega konjenika (koseza?), ki vam jo z ilustracijo tudi predstav­ljamo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 3. avgust 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Meni pa se je proti jutru ponovilo več kratkih sanj, vse z zelo podobno vsebino. Opisala bom le ene: sodelavke smo odšle na ekskurzijo, bilo je poletje. V prizoru je bilo tako, da smo se tri...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 15:24

Moja večna strast je psihologija

Napovedovalcem vremena se pogosto zgodi, da jih mimoidoči pocukajo za rokav in povprašajo za vreme. Tudi 23-letna Kranjčanka Pia Škofic, ki se je jeseni pridružila ekipi Planet TV, ni nobena izjema...

Bohinj / ponedeljek, 19. januar 2015 / 14:52

Bohinjci za dolgoročno sodelovanje z železnicami

Turizem Bohinj je podpisal pogodbo o sodelovanju s Slovenskimi železnicami.

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 14:49

NFD Holding iz prisilne poravnave v stečaj

V postopku prisilne poravnave je 25 upnikov prijavilo za 65,7 milijona evrov terjatev, med največjimi upniki sta tudi Sava in Gorenjska banka.

GG Plus / ponedeljek, 19. januar 2015 / 14:48

Ko igram iz srca, ne iz glave

Vesna Slapar je prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke v zadnjih letih, predvsem za vlogo trinajstletne deklice s posebnimi potrebami v uprizoritvi Pri Hlevarjevih, ki so jo v Prešernovem gleda...

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 13:27

Država manj za zavarovanje

Država je za zavarovanje nasadov, posevkov in plodov znižala prispevek k premiji s 40 na 20 odstotkov, za živali in ribe pa s 30 na 20 odstotkov.