Brez skrbi v kleti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 28. december 2016 / 12:28

V kleti Mestne hiše bomo do konca januarja v prihajajočem letu Brez skrbi. Tak je namreč naslov razstave in prostorske instalacije akademske slikarke Andreje Eržen.

Kranj – Razstavni prostor v kleti Mestne hiše so v okviru Gorenjskega muzeja uredili že pred leti in od takrat se je v njem zvrstilo kar nekaj, največkrat likovnih razstav. Posamezni avtorji imajo za postavitev svojih likovnih del v ambientu kletne galerije dodaten interes. Tudi akademska slikarka Andreja Eržen, Medvoščanka v Kranju, katere razstavo svetlobnih objektov, del v različnih tehnikah ter prostorske instalacije so odprli minuli četrtek. »Prvi vtis tega prostora je, kot da si v neki paleolitski jami. Jami, ki ni zgolj zavetje pred zunanjimi nevarnostmi, ampak je neke vrste duhovno svetišče. Hkrati je ta prostor tudi kontrast med zgodovino, s katero se ukvarjajo v muzeju, in sodobnim likovnim pristopom, s katerim se ukvarjam jaz,« odločitev za razstavo v kleti mestne hiše pojasnjuje Andreja Eržen, ki v svoj likovni izraz sicer vključuje in prepleta različne likovne postopke. Tudi na tokratni razstavi.

Vešča je v uporabi nekaterih sodobnih tehnologij, s katerimi nadgrajuje tradicionalne umetnostne tehnike, kot sta slikarstvo in risba, ugotavlja umetnostni zgodovinar in likovni kritik ddr. Damir Globočnik in dodaja, da različne likovne tehnike vselej povezuje v ustvarjalno celoto. »Razstave, ki so pogosto zasnovane v obliki prostorskih instalacij, in druge oblike javnih predstavitev poslikanih svetlobnih objektov, kot bi lahko poimenovali osrednji del delovanja Andreje Eržen, avtorica vselej tudi kontekstualno osmisli. To velja tudi za razstavo Brez skrbi, ki zajema prostorsko instalacijo in več sklopov likovnih objektov.«

Ko se spustimo v kletno galerijo, našo pozornost nemudoma prevzame gmota črnih napihnjenih balonov sredi prostora in majhne svetleče kocke, ki visijo z njih in osvetljujejo oziroma zaznamujejo prostor med „nebom in zemljo“. Balonov je okrog sto petdeset in sprva res delujejo kot temni oblaki, a 38 malih z LED-žarnicami osvetljenih škatlic z iglami, obdajajo pa jih drobne risbice, deluje optimistično. Risbice predstavljajo miniaturne ženske figure, ki imajo po besedah Erženove vlogo nekakšnih šamank, saj imajo energijo preseganja nizkotnih človeških lastnosti, ki smo jim v različnih oblikah priča v aktualni družbi. »Angažiran pogled na družbo sicer ni bistvo instalacije, res pa je, da se me dotaknejo stvari, kot je na primer begunska problematika ali pa pozivanje k strahu …« dodaja Andreja Eržen, ki se s svetlobo v svojih likovnih delih ukvarja že zadnjih sedem let.

Sprva jo je svetloba zanimala zaradi same likovne forme v smislu poudarjanja barve, potem pa jo je začela zanimati tudi v smislu metafore. Kaj je zadaj, na drugi strani slike? »Nič, razen LED-lučk, ki dajejo svetlobo,« si v duhovitem tonu odgovori. »Zadnje čase se precej ukvarjam z minevanjem, mlajšo, srednjo in starejšo dobo, pri tem pa še vedno uporabljam koncept točke na posameznem delu, točke kot markacije, na kateri se ustavi pogled in te povabi kot neki reklamni znak, da prideš bliže in se potopiš v neki svoj intimni svet.« Avtorica nam skozi dela pripoveduje zgodbe. Lahko jih vidimo tudi v svetlobnih objektih. Na enem je lik punčke, na drugem mlajša ženska, na tretji pa je upodobljena starejša ženska. Pri figuralnih motivih se Erženova približa vtisu grafike, ki poleg slikarstva, instalacije in animacij predstavlja eno osrednjih področij njenega likovnega delovanja.

Na ogled so še zanimivi objekti, pri katerih v celoto združuje različne likovne tehnike in nas nagovarja z različnimi mediji. Ob pogosto osvetljeni likovni podobi se na primer v škatli, ki s tem dobiva novo funkcijo, pojavi video posnetek, posnet med spustom z jadralnim padalom, spet drugje je na pleksisteklu naslikan krajinski motiv v pisani barvni paleti, dodano ptičje perje …