Obnovili so Muzej jaslic

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / / 10:37

V nekdanjem samostanskem hlevu so po 15 letih obnovili Muzej jaslic in vanj postavili več kot 300 domačih in tujih primerkov jaslic z bogato vsebinsko razlago izdelovanja, postavljanja in čaščenja jaslic.

Brezje – Leta 2001 so v hlevu frančiškanskega samostana na Brezjah uredili prvi slovenski Muzej jaslic, za katerega so skrbeli člani Društva ljubiteljev jaslic Slovenije pod vodstvom največjega slovenskega poznavalca in raziskovalca jaslic patra dr. Leopolda Grčarja. V primeru brezjanskega muzeja je šlo za neverjetno simboliko: Sveta družina je našla prvo streho nad glavo v betlehemskem hlevčku in tudi brezjanski muzej je bil urejen v nekdanjem hlevu.

Ker sta postala prostor in možnost njegovega urejevanja omejena, so se konec leta 2014 odločili za obnovo. Muzej so razširili s šestih na deset prostorov, ki sedaj skupaj obsegajo 260 kvadratnih metrov in zagotavljajo primerno postavitev nad 300 primerkom jaslic. Veliko vernikov in ljubiteljev jaslic se je udeležilo sobotnega odprtja in blagoslovitve obnovljenega muzeja. Med njimi je bil tudi župan občine Radovljica Ciril Globočnik. Po maši, ki jo je daroval rektor Marijine bazilike pater dr. Robert Bahčič, so o pomenu jaslic in obnovljenega muzeja na Brezjah govorili dr. Robert Bahčič, direktorica Romarskega urada dr. Andreja Eržen Firšt in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Rektor Bahčič je poudaril svojo srečo ob tem dogodku, ki ni nič manjša od sreče svetega Frančiška Asiškega, ki je leta 1223 v italijanskem mestu Grecciu postavil prve žive jaslice. Nagovor je sklenil z mislijo, naj bo vsak obisk muzeja praznik Boga med nami. Dr. Andreja Eržen Firšt se je z besedo sprehodila skozi muzej in pojasnila njegove posebnosti, nadškof Zore pa je dejal, da so jaslice sestop Boga med nas. Ob sklepu svečanosti v baziliki, ki jo je povezoval Alen Salihović, na harfo pa je igrala članica orkestra Slovenske filharmonije Aleksandra Verbickaja, rojena v Sant Peterburgu v Rusiji, so se posebej zahvalili avtorici zasnove muzeja, arhitektki Ariani Furlan Prijon, restavratorki Mariji Marolt in direktorici Romarskega urada, ki je vodila obnovo, dr. Andreji Eržen Firšt. Patru in gvardijanu samostana dr. Robertu Bahčiču pa so podarili vstopnico s številko 1. Muzej sta nato blagoslovila nadškof Zore in pater Bahčič.

Obiskovalec med ogledom muzeja spoznava zgodovino nastajanja slovenskih in evropskih jaslic, orodja in materiale, ki jih uporabljajo izdelovalci, najrazličnejše zvrsti jaslic od slovenskih binkoštnih do kotnih jaslic, ki so bile kot družinski oltar, pred katerim se ni preklinjalo ali slabo govorilo, jaslice, izdelane v zaporu, jaslice iz nekaterih evropskih držav, tudi iz nemškega mesta Oberammergau, in egiptovske jaslice, ki jih je v miniaturno okolje doline faraonov ob Nilu v letih 1982–1984 postavil egiptovski kipar Mohamed Alam. Ogled je sklenjen s postavitvijo prvih Frančiškovih jaslic leta 1223 v Grecciu.