Dela ni nikoli zmanjkalo
Franc Justin s Hotavelj je konec novembra praznoval devetdeseti rojstni dan. Pravi, da se ga »začuda zdravje še kar drži«. Z njegovo Heleno sta poročena že več kot šestdeset let.
Franc se je rodil v naselju Hlavče Njive v občini Gorenja vas - Poljane. Doma so imeli kmetijo, bilo je pet otrok, od katerih so trije še živi. »Dve sestri in jaz,« pove Franc.
Devetdeset let je dopolnil 30. novembra letos. Soproga bo devetdesetletnico praznovala čez dve leti. Ona je bila rojena na Hotavljah, kjer zakonca Justin tudi živita.
V zakonu so se jima rodile štiri hčerke. Danes imata tudi že 14 vnukov in kar 24 pravnukov. Poznata se iz osnovnošolskih klopi, skupaj sta se precej v domačem okolju udejstvovala kulturno in kasneje prijateljstvo nadgradila z ljubeznijo. »No, nazadnje je pač prišlo tako, da sva se vzela,« pove Helena.
Franc je imel kar pestro delovno življenje, upokojitev pa dočakal v takratni Termiki. Poleg redne službe je veliko delal tudi v popoldanskem času. Pomagal je naokoli: žagal drva, nakladal hlode, kosil ..., pa tudi doma je bilo treba poskrbeti za kmetijo. Helena je bila sicer doma, a dela ni nikoli zmanjkalo. Imela sta srednje veliko kmetijo in vzgajala štiri otroke. »Včasih je prišel iz službe še domov, včasih je še delat naprej,« se spominja Helena.
Letos so Franca njegovi zeti, vnuki in pravnuki presenetili z mlajem. Postavili so mu ga dan pred rojstnim dnem. Bolj slavnostno pa je jubilej proslavil z najbližjimi nekaj dni kasneje: doma, ob rojstnodnevnem kosilu. Vseh se je nabralo petdeset, za darilo pa je dobil moderen naslonjač oziroma počivalnik, katerega nastavitve za udobno sedenje lahko doseže že s pritiskom na gumb. Francu namreč nagajajo noge, tako da mu je darilo takoj priraslo k srcu. Za kar dve slastni rojstnodnevni torti pa je poskrbela vnukinja Helena. V času rojstnega dne so slavljenca ob njegovem častitljivem jubileju obiskali tudi predstavniki različnih društev, oglasil se je župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež.
Justinova se nad življenjem ne pritožujeta. Ko Franca povprašamo, kaj zdaj počne, se le nasmehne in pogleda Heleno. Soproga, ki dnevno skrbi zanj, pove, da vstaja okoli osme zjutraj, potem pozajtrkujeta, on rešuje križanke, gleda televizijo ... Sama pa v tem času malo postori v hiši in dan je mimo – zaključimo njen stavek. »Pa kako hitro,« nas še dopolni.