Šport, ljubezen in kosilnica

Vreni je svojo ljubezen dobesedno ugledala na sosednjem vrtu, ko je bila na obisku pri prijateljici v Bohinjski Bistrici. Marko je namreč tisti večer kosil trato pred domačo hišo. Danes Vreni in Marko živita v Bohinjski Bistrici, imata sinčka Teda, pričakujeta pa že drugega otroka.

Pravzaprav je Verena švicarsko ime, nam razloži nasmejana Avstrijka, ki se je pred dvema letoma preselila k svojemu Marku Kolmanu v Bohinjsko Bistrico. Prijatelji in bližnji jo ljubkovalno kličejo Vreni. Marko je kleni Bohinjec, ki je tesno povezan s kolesarskim parkom Vogel. Pravzaprav je glavni aktivist na področju gorskokolesarskega dogajanja v Bohinju. In za downhill oziroma spust s kolesom je navdušil tudi svojo Vreni.

Vreni Prenner prihaja iz Spodnje Avstrije, okrožja oziroma planote Hohe Wand, ki po njenih besedah spominja na našo Pokljuko. Je pa kakšnih štirideset kilometrov oddaljena od Dunaja. Njeni starši imajo v lasti gostilno, je edinka, a kljub temu je nikoli niso 'tiščali' v gostinstvo. Ko je vpisala srednjo šolo, je izbrala takšno z več športnimi predmeti. »Tako je vse bolj zabavno,« je smeje povedala Avstrijka, ki jo šport in življenje, ki je z njim povezano, navdušujeta že od malega. Predvsem smučanje. Približno do petnajstega leta ga je tudi intenzivno trenirala in celo nekaj malega tekmovala. Njen mlajši bratranec pa se je nekega dne odločil, da bo treniral judo, in da ne bi na treninge hodil sam, je šla Vreni z njim. Izkazalo se je, da ji tudi judo leži. »Trenirala sem ga skoraj 14 let in tudi tu sem bila dobra. Morda celo boljša kot v smučanju. Vendar je bilo profesionalno ukvarjanje z dvema športoma in še šola kar malo preveč ...« Sploh je bila rojena v krajih, kjer so ji bile smuči položene že v zibko. Vendar od njenih staršev ni nihče ravno športno naravnan. »Mama ima raje glasbo.« Vreni razloži, da jo je za smučanje navdušil stric. Kasneje je opravila vse mogoče izpite za poučevanje smučanja, celo trenerka je lahko. Tako je v priljubljenem in kar mondenem avstrijskem smučišču Flachau poučevala smučanje in tam spoznala še eno učiteljico smučanja, Slovenko Elizabeto, ki jo je povabila, naj jo kdaj obišče v Bohinju. »Po sezoni sem bila dva meseca prosta in sem jo poklicala in rekla, da pridem.« Ostala je teden dni – in to je bil njen prvi obisk Slovenije. »Neki večer sva na vrtu pili pivo in klepetali, na sosednjem pa je Marko kosil travo … Vendar kot se spominjam, takrat nisva veliko govorila. Potem sva se povezala na Facebooku, a je minilo kar nekaj časa, preden sva se ponovno srečala.« Vmes je šla Vreni še v Avstralijo, kjer je eno sezono poučevala smučanje, nato je eno preživela še v Flachauu, nakar je ugotovila, da je najbolje, da se kar 'na fiksno' dogovorita, kdaj bi se dobila, sicer bo spet minilo leto dni ... In tu se začne njuna zgodba. Najprej sta imela zvezo na daljavo, potem sta se odločila, da se Vreni preseli k njemu, v Slovenijo. Njenih domačih to ni presenetilo, saj je vedno rada potovala, bila aktivna, pa tudi okolja, v katerem je Vreni odraščala, pravi, ni nikoli zares vzljubila. Okoli sebe potrebuje gore, hribe, razgibano naravo.

Danes imata Vreni in Marko 16-mesečnega Teda, kmalu pa bo družinica večja še za enega člana. Kljub nosečnosti je 31-letna Vreni polna energije in si hitro najde zaposlitev. Sicer je v Avstriji zaključila šolo za oblikovanje prostora in opreme, najprej delala v arhitekturnem biroju, a je pisarno kmalu zamenjala za smuči in snežni Flachau, sedaj pa se je vrnila k notranjemu opremljanju. Trenutno se ukvarja s projektom v Avstriji in pravi, da ji tedenska vožnja čez mejo ne predstavlja težav.

Vreni je v Bohinjski Bistrici všeč. Tudi ljudje so super. Kako pa kaj slovenščina? »Včasih slovensko razumem več, včasih manj, pogovorno pa je precej težje. Z Markom se pogovarjava angleško pa tudi nemško, s Tedom pa on slovensko, jaz nemško. Prva njegova beseda je bila 'ejga', trenutno je najbolj priljubljena bager, sem ter tja uporabi besedo mama, besedo ati pa sicer pozna, ampak uporablja papa. So pa knjige, ki jih skupaj gledava in listava, v slovenščini in sama tudi na ta način spoznavam slovenski jezik.«