Ivan Krizoston Švegel je ohranil Bled Slovencem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (78)

Stric Ivana Krizostona Švegla, diplomat, gospodarstvenik in politik Jožef Schwegel, ki je priimek zapisoval tudi kot Švegel, je bil eden najvplivnejših ljudi v Avstro-Ogrski monarhiji. S svojim vplivom je pomagal tudi drugim Blejcem, na primer članom »generalske rodbine« Žemva iz Gorij, seveda pa tudi svojemu nečaku. Očitno je že v njegovem času veljala ena od desetih človeških zapovedi pesnika Janeza Menarta: Spoštuj rodbinske in druge zveze, ker le po njih se kam prileze.

Diplomat in politik Ivan Krizostom Švegel (tudi Schwegel), ki se je rodil 17. decembra 1875 v Zgornjih Gorjah. Spoštoval je rodbinske, seveda pa je neverjetno uspešno življenjsko pot dosegel tudi s pomočjo svoje velike nadarjenosti. Leta 1919 je kot član jugoslovanske delegacije in v osebnem stiku s predsednikom ZDA Woodrowom Wilsonom (njemu v čast je preimenoval svoj grad Grimščice pri Bledu v Wilsonio) in njegovimi sodelavci na pariški mirovni konferenci zagovarjal pripadnost Blejskega kota Jugoslaviji in pri tem uspel. Seveda je imel za seboj, tudi z njimi, že dolgo vrsto življenjskih poklicnih zvez.

Rodil se je posestniku Martinu Šveglu (po domače pri Balohu) in Ani, rojeni Jan. Osnovno šolo je obiskoval v Gorjah, nato se je šolal v Beljaku, gimnazijo delal v Terezijanišču na Dunaju, kjer je v letih 1892–1897 študiral na Orientalski akademiji, istočasno pa tudi pravo. Leta 1897 je promoviral v Innsbrucku.

Leta 1898 je bil konzularni ataše v praksi pri okrajnem sodišču in avstrijskem trgovinskem muzeju na Dunaju, leta 1899 pri generalnem konzulatu v Chicagu, kjer je bil v letih 1900–1902 tudi vicekonzul in predstojnik ter podkonzul v Pittsburgu. Leta 1904 je bil načelnik pri generalnem konzulatu v Zürichu, 1905 podkonzul v Capetownu v Južni Afriki, leta 1906 vicekonzul v Solunu. Leta 1907 je bil gospodarski poročevalec v New Yorku, leta 1909 začasni konzul v Montrealu in kmalu prvi poklicni konzul za zahodno Kanado v Winnipegu. Po prekinitvi diplomatskih zvez med ZDA in Avstrijo se je spomladi leta 1917 vrnil v domovino in na Ohridskem jezeru poveljeval zadnjemu ostanku do končnega umika avstrijskih sil. Vsekakor je imel zvez dovolj.

Leta 1926 je bil v Washingtonu član jugoslovanske komisije za urejevanje vojnih dolgov. Leta 1927 je na Radićevo željo kandidiral za poslanca na programu Hrvaške republikanske kmečke stranke in bil izvoljen kot edini nehrvat. Leta 1930 je na povabilo kralja stopil v Živkovićevo vlado kot minister brez listnice, v letih 1931–1933 pa je bil ponovno poslanik v Buenos Airesu. Ko se je upokojil, se je naselil in živel na svojem posestvu na Bledu, kjer je umrl 5. februarja 1962.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Dorfarjah pri Škofji Loki se je 12. 12. 1760 rodil pravnik Tomaž Dolinar. Na Dunaju je poučeval pravo na Orientalski akade­miji in Terezijanski viteški akademiji ter na univerzi.

Ljubljanski škof Lamberg je 15. 12. 1465 posvetil oltar v Marijini cerkvi na Blejskem otoku.

Dne 15. 12. 1846 so izšle Poezije dr. Franceta Prešerna.

V Bohinjski Bistrici se je 15. 12. 1905 rodil organizator smučarskega športa Tomaž Godec.