Moj Dunaj

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. december 2016 / 20:43

»Dunaj ni le ena najstarejših naselbin Srednje Evrope, središče kulture, sedež nekaterih pomembnih mednarodnih političnih organizacij, glavno mesto Avstrije in nekdanja rezidenca mogočne habsburške monarhije – Dunaj je veliko več. Dunaj je harmonično prelivanje Vzhoda in Zahoda. Je slika tradicije in umetnosti, napolnjene z lepotami in brazgotinami preteklosti. Je lepa neskončna melodija raznovrstnih tonov. Je mesto glasbe, sanj in psihe. Je mesto, kjer se visoka kultura dostojanstvene preteklosti skladno spaja s sedanjostjo. Dunaj je mesto, ki je od nekdaj bogatilo duše vseh priseljencev, tudi Slovencev. / Ni čudno, da je ravno v tem mestu, ki je mešanica različnih kultur in narodnosti in kjer se srečujeta atlantsko in celinsko podnebje, Sigmund Freud ustanovil psihoanalizo. Ta je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje odločilna za razvoj posebne umetniške zvrsti – jugendstila. Omenjeno zvrst so po eni strani oblikovale elegantna estetika, tankočutna dekoracija in funkcionalnost, po drugi strani pa erotika, drznost, provokacija. Takrat je Dunaj v svojem razvoju dosegel najvišjo stopnjo kulture. / Ob burnem modernem literarnem gibanju epohe fin de siecla (Stefan Zweig, Karl Kraus, Arthur Schnitzler, Joseph Roth, Hugo von Hofmannsthal, Hermann Broch, Hermann Bahr, Peter Altenberg, Robert Musil itd.) je revolucionarna poduhovljenost tistega časa zacvetela tudi v pisanju Ivana Cankarja (1876–1918) z Vrhnike. Z impresionistično kritično predstavitvijo tedanje socialne problematike je Cankar s svojo drugačnostjo dopolnil svetovno uspešno dunajsko literaturo, ki je takrat nastajala predvsem v kavarnah Herrenhof, Griensteidl in Central. Osredotočen je bil na proletarski 16. okraj (Ottakring), v katerem je z občasnimi prekinitvami stanoval deset let (do leta 1909) pri šiviljski družini Löffler na Lindauergasse 26, kjer ima zdaj spominsko ploščo. Tam je napisal večino svojih dramskih in proznih del. Skoraj vsa so bila prevedena v nemški jezik. Po njem se imenuje tudi ulica na Dunaju v 22. okraju – Cankarstraße.« (Str. 9–10)

Po sledeh slovenskega in univerzalnega Dunaja – tak je podnaslov te odlične knjige Mojca Gätz, ki je več kot vodnik. Ko ga prebiram, se spomnim, kako sva svoj čas s fotoreporterjem Gorazdom Šinikom več dni križarila po mestu in nato v novoletnem Gorenjskem glasu 30. 12. 1994 (št. 103) na sedmih straneh objavila intervju z našo veleposlanico dr. Katjo Boh in reportažo Dunaj in Gorenjci njegovi … Dunaj pa je še vedno tam in vabi. Trebuh vzemite s seboj.